Kako preživeti koronakrizo? 'Ne primerjajte se z drugimi. Šteje le to, kar je vam v zadovoljstvo'

Na dopoldanski novinarski konferenci je psihologinja Andreja Poljanec podelila nekaj nasvetov, kako lažje prebroditi krizo, v kateri smo se znašli zaradi epidemije bolezni covid-19. Še posebej se je dotaknila odnosov znotraj družin. "Če bi iz pogovorov s starši v korona obdobju skušala izluščiti glavni temi, bi bilo to v smeri napora, utrujenosti in strahu pred prihodnostjo – ter po drugi strani več prostega časa, povezanosti in prijetnih doživetij," je dejala Poljančeva.

Pomembno se je zavedati, da lahko otroci in mladostniki, ki so deležni sproščenih odnosov, kasneje v življenju bolj polno in zdravo živijo, meni Poljančeva: "Seveda je pri tem starševstvo pred posebej velikim izzivom. Ampak saj starševstvo je vedno tudi malo 'adrenalinski šport'," je dodala.

Po njenih besedah smo se čez noč znašli v "pomešanih vlogah uslužbencev na domu, sprotnem ukvarjanju s šolo, zabavanjem vrtčevskih otrok ter ukvarjanjem z mladostniki, ki jih že brez korona obdobja pogosto težko razumemo in jim pri njihovem razvoju že brez tega težko sledimo". Izpostavlja pomembnost skupnega preživljanja prostega časa: "To je dobrodošlo tako za mladostnike kot tudi za starše – tudi če sicer niste ravno prva izbira, ste v tej situaciji sedaj edina izbira in zato zelo dobrodošla. Če le zmorete, razveseljujte tudi druge."

Čeprav je to velikokrat težko, je nujno, da v odnosih razvijamo prožnost, čustveno pestrost, humor in potrpežljivost, pravi. "Več bo tega, lepše bo ta čas ostal zapisan v vaših spominih. Tudi če so časi težki, lahko razvijete zanimiv koncept, ki vam ustreza in na katerega boste lahko ponosni."

Šolske obveznosti pa naj si družina uredi po svoje, svetuje. "Prav vsaka družina ima namreč edinstveno situacijo, zato ni enoznačnih pravil, kaj je boljše ali slabše. Ne primerjajte se z drugimi, to vzbuja nezadovoljstvo in sram. Šteje le to, kar je vam v zadovoljstvo."

Otroci v sodobnih družinah pogosto še prehitro razvijejo ne najbolj zdrave oblike samostojnosti, saj se od njih sicer zaradi mnogih obveznosti ter hitrega tempa, dolgega delavnika in čustvene nesproščenosti pri starših pogosto pričakuje preveč samostojnosti, meni Poljančeva. "Ljudje smo socialna bitja in stisko veliko hitreje in učinkoviteje rešujemo v odnosih, ki pa morajo biti varni, brez zlorab in sramotenja," poudarja.

Ko pomirimo sebe, lahko pomirimo tudi otroka in mladostnika, meni psihologinja. "Potrebujejo predvsem bogat odnos in pristen čustveni stik, ki ga zmorejo pomirjeni starši. Skrb odraslega zase je ena od njegovih ključnih odgovornosti – na voljo so telefoni, prijatelji, sorodniki ..."

Kaj pa predšolski otroci?

Da nekoliko starejši predšolski otroci sicer pogrešajo socialno igro, vendar jo lahko starši dovolj dobro nadomeščajo, poudarja Poljančeva. "Pri tem je dragoceno, da se čim bolj sprostijo, šalijo, spustijo na raven domišljije in pravljic, skupaj lahko veliko ustvarjajo ..." svetuje.

Starši naj malčkom zagotavljajo dovoljšno mero pozornosti, ljubkovanja, občutka varnosti, igrivosti, prijetnega tona glasu. "Vrtčevski otroci težko razumejo situacijo in čustva, povezana z njo, vendar do približno tretjega leta za dobro počutje v glavnem potrebujejo zadovoljne in sproščene starše," je še poudarila psihologinja.