Med epidemijo smo dihali boljši zrak

V Sloveniji smo v času epidemije dihali boljši zrak, kažejo meritve agencije za okolje (Arso). Pod drobnogled so vzeli obdobje od 15. marca do 15. maja, ko so bili v veljavi najbolj strogi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, ter izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 primerjali s podatki za enaka obdobja v preteklih letih. 

"V tem obdobju so bile v primerjavi z enakimi obdobji v preteklosti zaradi omejitve gibanja, zmanjšanja mobilnosti in druženja prebivalstva pomembno nižje predvsem emisije prometa," so zapisali. Zanemariti pa ne smemo niti meteoroloških pogojev, ki prav tako vplivajo na koncentracijo onesnaževal. "Letošnje obdobje, zaznamovano s covid ukrepi, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50 odstotki manj padavinami kot v povprečju let 2016-2019, oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju. Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let," so dodali. 

In kakšne so ugotovitve? Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih (Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica) vrednosti kar 47 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani oziroma 48 odstotkov nižje kot je povprečje let 2016 do 2019. Pri NO2 je bil vpliv rahlo manjši, izmerjene vrednosti so bili za 40 odstotkov nižje od lanskih in tudi od povprečja let 2016 do 2019. Najmanjši je bil vpliv ukrepov pri delcih PM10, letošnje vrednosti so bile 13 odstotkov nižje od lanskih. 

"Tak je bil vpliv ukrepov na kakovost zraka v pomladanskem času. Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi COVID ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma," so zaključili na Arsu.