Že od začetka epidemije je jasno, da se tveganje za težek potek bolezni in umrljivost zaradi koronavirusa povečuje s starostjo, tveganje pa je večje tudi pri posameznikih s kroničnimi obolenji. Zato je vlada določila, da bo prva skupina, ki bo cepljena, oskrbovanci domov za starostnike in osebje, ki skrbi zanje. To pomeni okvirno 70.000 cepljenih.
Takoj nato bodo na vrsti preostali starejši, torej vse, ki štejejo 60 let in več. Prve bi cepili starejše od 80 let, nato tiste, ki so stari 75 let in več in nato stare 60 let in več. To pomeni skupaj okoli 550.000 oseb. "Skupine, ki predstavljajo večje tveganje za težji potek oziroma sprejem v bolnišnice," je že v ponedeljek povedala infektologinja Mateja Logar.
Nato bodo na vrsti kronični bolniki. To so bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki, tudi tisti z možgansko-žilnimi obolenji, imunsko oslabljeni bolniki in podobno. Računajo, da bi bilo teh okoli 400.000. "Bodo pa v zdravstvenih domovih tako kot pri gripi organizirali cepljenje za rizične skupine, kamor se bo pa treba naročiti," je še dodala Logarjeva.
Kot četrta skupina pa bodo na vrsti rizični poklici. Tu gre med drugim za zaposlene v vzgojno izobraževalnih zavodih, teh je 50 tisoč, v policiji, okoli devet tisoč, sledi civilna zaščita, s 50 tisoč zaposlenimi, vojska, z devet tisoč osebami, ter delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, v prometu in podobno.
"Verjamem, da bo zanimanje za cepljenje dovolj veliko," je prepričana državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Naposled pa bodo prišli na vrsto še vsi ostali. Državna sekretarka meni, da bodo ti na vrsti šele nekje marca.
Vsaka oseba dobi po dva odmerka cepiva. 1,2 milijona oseb bi naj precepili do sredine poletja. Če bi dosegli to številko, bi lahko takrat življenje spet postalo varno.
KOMENTARJI (572)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.