Karantena za celoten razred učencev šele po potrditvi tretjine okuženih

Epidemiologi Nacionalnega instituita za javno zdravje (NIJZ) tako predlagajo, da ob pojavu okužbe pri učencu, dijaku ali vrtčevskemu otroku ne bi bilo treba takoj v karanteno celotni skupini, ampak bi se to zgodilo šele takrat, ko bi bila okužba potrjena pri 30 odstotkih učencev v skupini oz. razredu. Če bi se v razredu pojavil en ali nekaj okuženih, pa bi učenci izobraževanje nadaljevali v šoli, a bi se morali vsak dan testirati. Redno testiranje naj bi ob visokotveganem stiku veljalo tudi za vrtčevske otroke, ki prav tako ne bi šli vsi v karanteno. Pri njih bi testiranje po predlogu potekalo doma.

Ob širjenju bolj kužne različice omikron se namreč hitro povečuje število okuženih z novim koronavirusom, ki pristanejo v izolaciji. S tem pa je vse več tistih, ki pristanejo v karanteni zaradi visokotveganega stika z okuženim. Tako je v zadnjem tednu zelo naraslo število šolajočih se otrok in mladostnikov, ki so zaradi pojava okužbe v razredu ali skupini pristali v karanteni. Sedaj namreč velja, da je ob potrjeni okužbi v karanteno napoten celoten razred.

Po podatkih Sledilnika za covid-19, ki zajema podatke ministrstva za izobraževanje, je bilo v petek v karanteni 31.735 osnovnošolcev, 12.035 srednješolcev in 3398 vrtčevskih otrok. Skupaj je bilo tako v karanteni 1506 razredov v osnovnih šolah, 478 v srednjih in 232 skupin v vrtcih. Skupaj je bilo torej v petek v karanteni več kot 47.000 otrok in mladostnikov, kar pa za sabo potegne odsotnosti njihovih staršev od dela (pri vrtčevskih otrocih in mlajših osnovnošolcih) zaradi višje sile.

Vse to močno vpliva na organizacijo dela v šolah in bolnišnicah, pa tudi domovih za starejše, saj odsotnost zaposlenih zaradi okužbe, karantene ali višje sile načenja delovni proces. Gospodarska zbornica je zato pozvala vlado, naj tako karanteno kot izolacijo skrajša na pet dni ob negativnem testu.

Izjema glede karantene tudi za zaposlene v kritični infrastrukturi

Epidemiologi po naših informacijah predlagajo tudi, da bi bili zaposleni v kritični infrastrukturi izvzeti od napotitve v karanteno ob visokotveganem stiku, če ne bi kazali bolezenskih znakov. Bi se pa morali takšni zaposleni potem nekaj časa vsakodnevno testirati. Na takšen način je delo že prej potekalo v tistih bolnišnicah, kjer zaradi majhnega kadra in mnogih odsotnosti niso mogli več zagotavljati delovnega procesa in so razglasili tretjo fazo organizacije dela.

Epidemiologi predlagajo, da bi takšen režim karanten veljal le za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih (domovi za starejše). Dejstvo pa je, da zakonodaja kot kritično infrastrukturo opredeljuje sektorje energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, zdravstva, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.

Sedaj sicer velja, da v karanteno ob visokotveganem stiku ni treba tistim, ki so cepljeni s poživitvenim odmerkom, ki so v zadnjih 45 dneh preboleli covid-19 ali pa so preboleli covid-19 in so hkrati cepljeni z dvema odmerkoma cepiva proti covidu-19.

Epidemiologi ne predlagajo ne krajših karanten ne izolacij

Iz gospodarstva so v zadnjih dneh prišli pozivi k skrajšanju karanten in tudi izolacij na pet dni, tudi direktor NIJZ Milan Krek je v preteklih dneh dejal, da bi se lahko karantene skrajšale na pet dni, ko bo različica omikron, katere inkubacijska doba znaša manj kot tri dni, močno prevladujoča v državi. A po naših informacijah epidemiologi ne predlagajo ne krajših karanten ne izolacij.

Ali bo vlada v celoti sledila predlogu epidemiologov, bo sicer znano kmalu. Predsednik vlade Janez Janša je v petek po vrhu koalicije dejal, da bo ministrstvo za zdravje do nedelje oz. ponedeljka pripravilo predlog spremembe karanten, takrat pa bo predvidoma tudi sprejet in bo uveljavljen sredi prihodnjega tedna. Seja vlade za danes (še) ni sklicana, so za 24ur.com pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje.