'Kitajci razumejo pomen skupnega dobrega in zaupajo znanosti'

Kitajcem virusa še vedno ni uspelo povsem ustaviti, vendar se, kot smo nekajkrat že poročali, oblasti na manjše izbruhe okužb odzivajo zelo hitro in s številnimi sredstvi. Zato se ob pojavu novih okužb dogajajo lokalna zapiranja 'ogroženih' območij, množična testiranja in drugi ukrepi. 

Revija The Lancet primerja diametralno nasprotna odziva Kitajske in ZDA, pri tem pa izpostavlja nagovor voditeljev Generalni skupščini Združenih narodov, v katerem je ameriški predsednik Donald Trump govoril o "kitajskem virusu" in zahteval kitajsko odgovornost, medtem ko je kitajski voditelj Ši Džiping svetovno javnost pozival k "zaupanju znanosti in organizaciji skupnega boja proti pandemiji". Dodal je, da je treba zavrniti vse poskuse politizacije in stigmatiziranja. 

Raziskava, ki jo je julija objavil ameriški raziskovalni center Pew, je pokazala, da sta kar dve tretjini Američanov prepričani, da se je Kitajska slabo odzvala na pandemijo covida-19. S tem se ne strinjajo pri WHO, kjer so kitajsko in njeno zdravstveno osebje pohvalili za skoraj popolno zamejitev širjenja okužb.

Do današnjega dne se je na Kitajskem z novim koronavirusom okužilo 91.772 ljudi, umrlo pa jih je 4739. Ob tem ni odveč izpostaviti, da se je rast števila umrlih praktično zaustavila sredi aprila. Od takrat smrti zaradi okužbe nastopajo zelo redko. Zadnji primer so potrdili 26. septembra. Za primerjavo: v ZDA je število okuženih preseglo 8,6 milijona, umrlo pa je 224.178 ljudi. Velika Britanija je med prebivalstvom, ki je 20-krat manjše od Kitajskega in ob manjšem številu opravljenih testov, imela petkrat več okužb in skoraj desetkrat več smrti. 

Kje se skriva razlog kitajskega uspeha?

Znanstvena revija navaja, da je Kitajski to uspelo najprej zaradi centraliziranega sistema odzivanja na epidemijo. "Veliko Kitajcev se še spomni SARS-CoV-2 in velike smrtnosti, ki je bila z njim povezana. Družba se je zavedala, kakšne nevarnosti lahko izbruh novega koronavirusa prinese," je povedal Ši Čen, strokovnjak za javno zdravstvo. "Druge države nimajo tako svežega spomina na pandemijo," je poudaril. Ob tem The Lancet navaja podatek, da večina ostarelih ljudi živi skupaj s svojimi otroki, le malo pa jih je nameščenih v domovih za ostarele, le tri odstotke. Na zahodu pa so se prav domovi za ostarele izkazali za najbolj smrtonosna žarišča bolezni. 

Direktor raziskovalne skupine za razvoj cepiva v ameriškem zdravstvenem centru Mayo Gregory Poland pa je za Lancet povedal, da je bil ključen dejavnik hitrost kitajskega odziva. "Odzvali smo se izjemno hitro. Druge države, ki so imele več časa za pripravo na prihod virusa, so z odzivom odlašale, to pa je pomenilo, da so izgubile nadzor." 

Medtem so v Vuhanu na začetku leta, kmalu po izbruhu virusa, odredili popolno zaustavitev javnega življenja in uvedli poostren nadzor nad gibanjem. Ukrepi so bili v veljavi 76 dni. Zgledu Vuhana so sledila tudi druga mesta v provinci Hubej. Po državi so vzpostavili 14 tisoč nadzornih točk. Šole so bile zaprte, veliko mest pa je tudi omejilo gibanje na prostem. To je pomenilo, da je lahko le en član družine (in ne vsak dan!) zapustil stanovanje in odšel po nujnih nakupih. 

V samo nekaj tednih so samo v Vuhanu opravili kar devet milijonov testiranj za SARS-Cov-2 in vzpostavili učinkovit sistem sledenja okužbam. Tega na Zahodu ni bilo oziroma je deloval precej slabše in neučinkovito. Kitajska je prav tako največji svetovni proizvajalec zaščitnih oblek in mask. Na te so se na Kitajskem zelo hitro navadili, je povedal Čen. "Stopnja spoštovanja ukrepov je bila visoka. Primerjajte so z ZDA, kjer so junija in julija, ko so številke okuženih še vedno rasle, mnogi zavračali uporabo mask. Celo konec septembra, tik pred okužbo z novim koronavirusom, se je predsednik Trump norčeval iz tekmeca Joeja Bidna ter njegovo nošenje maske označeval za odraz šibkosti."

Za nadzorovanje širjenja okužb so na Kitajskem uporabljali tudi drone, na katerih so bili nameščeni zvočniki, prek katerih so opozarjali prebivalce, ki niso sledili navodilom. "Da, gospa, ta dron se pogovarja z vami. Ne bi se smeli naokrog sprehajati brez maske. Bolje, da odidete domov, in ne pozabite si umiti rok," je mogoče slišati na enem od posnetkov, ki ga je objavila državna tiskovna agencija Šinhua. 

Medtem pa na Zahodu ... sredi marca, deset dni pred razglasitvijo zaustavitve javnega življenja v Veliki Britaniji, se je konjskih dirk udeležilo več kot 150.000 gledalcev. Avgusta pa se je na zboru motoristov v ZDA zbralo kar 460.000 ljudi. 

Bliskovit odziv zdravstvenega sistema

Na začetku februarja se je zaradi povečanega števila okužb in zasedenosti obstoječih zdravstvenih kapacitet v Vuhanu Kitajska odločila za gradnjo začasnih bolnišnic. Le nekaj dni za tem so v Vuhanu že obratovale tri, v naslednjih tednih pa še dodatnih 13. Tako so praktično čez noč oblasti zagotovile 13 tisoč bolniških postelj. To je tudi pomenilo, da so lahko okužene takoj prepeljali v bolnišnico in preprečili izolacijo na domu, kjer bi se lahko potencialno okužili tudi drugi družinski člani. 

V bliskoviti akciji je med drugim v velikem obsegu sodelovala tudi vojska. Namembnost teh bolnišnic je bila različna. V njih so predvsem izolirali bolnike z blažjimi in zmernimi simptomi covida-19. Vse, ki so začeli kazati težje znake okužb, pa so premestili v splošne bolnišnice. 

Le mesec dni pozneje so bili rezultati uspešnega boja proti covidu-19 že vidni, zato večine t. i. fangkang oziroma začasnih bolnišnic niso več potrebovali. Od takrat so bile kitajske oblasti predvsem preusmerjene od nadzorovanja notranjih prenosov okužbe k uvozu okužbe iz drugih držav. Vse, ki so prišli iz tujine, so tako testirali in jim odredili karanteno. Študija primera, pri kateri je sodeloval Čeng, ugotavlja, da so kitajski ukrepi med 29. januarjem in 29. februarjem preprečili 1,4 milijona okužb in 56.000 smrti. 

The Lancet sicer opozarja, da kitajskega odziva na izbruh virusa ne smemo posploševati. "Vsaka država ima svoj zdravstveni sistem in epidemiološko krivuljo, nekatere ukrepe pa je težko preslikati iz ene države v drugo," poudarja Han Fu iz londonskega Imperial Collegea. "Treba je upoštevati tudi nekatere druge dejavnika, kot sta komunikacija med vladnimi sektorji in odziv prebivalstva na ukrepe."

Prebivalstvo zaupa znanosti

Ob tem je precej odvisno tudi od koncepta razumevanja človekovih pravic. "Na Kitajskem imate kombinacijo prebivalstva, ki respiratorne bolezni jemlje zelo resno in se je pripravljena prilagoditi ukrepom, ter oblastjo, ki ima več možnosti pri omejevanju individualnih pravic kot večina zahodnih držav," pravi Poland, ki dodaja, da je "predanost k skupnemu dobremu del kitajske kulture, kar je v nasprotju s 'hiperindividualizmom', ki je značilen za ZDA in ki je razlog za tako ostra nasprotovanja ukrepom." Kitajci sprejemajo dejstvo, da je bolezen domena znanosti. "Na Kitajskem ne obstajajo proticepilska in protiznanstvena gibanja, ki poskušajo spodnesti borbo proti covidu-19 v ZDA."

Avgusta so v Vuhanu priredili veliko zabavo na bazenu, ki so jo kritizirali številni na Zahodu. Kitajski državni časnik Global Times pa je ob tem poročal, da gre za dogodek, s katerim želijo ostalim državam sporočiti, da se zaostreni preventivni ukrepi izplačajo. Kitajski časnik še navaja izjavo enega od vuhanskih podjetnikov, ki je bil še aprila v velikem strahu pred bankrotom. "Nikjer ni bilo domačih ljudi, kaj šele tujcev. Vendar zdaj moj posel cveti, mesto si je popolnoma opomoglo."

Na Kitajskem se trenutno v bolnišnicah zdravi 338 ljudi, pri sedmih je potek bolezni težji.