Kitajska z vsemi sredstvi v boj, da prevlada 'pekinška resnica' o covid-19

Ni jih malo – z ameriško administracijo in predsednikom Donaldom Trumpom na čelu, ki kitajsko partijo obtožujejo, da namerno skuša skriti informacije in svetu "prodati svojo resnico". Zdaj se tem ugibanjem pridružuje tudi vse več strokovnjakov. 

Kitajska skuša narekovati tri glavne zgodbe, povezane z novim koronavirusom, ocenjuje Rod Wye iz think thanka Chatham House, poroča CNN. Prva je zgodba, kako uspešna je bila Kitajska pri ustavljanju širjenja okužbe, druga je zgodba o izvoru virusa, kjer kitajske oblasti počnejo vse, da bi preprečile "preveč vprašanj",  tretja zgodba pa se nanaša na kritične ocene odziva drugih držav, s čimer želi Kitajska utrditi zgodbo o lastni učinkovitosti, ocenjuje Wye. 

Kitajci zagotavljajo, da so žrtve, obtožbe se vrstijo

Kitajska ni edina, ki skuša v času pandemije širiti tudi kakšne sporne, lažne novice in po svoje prikrojeno resnico. Takšni  poskusi so se pravzaprav pojavili v številnih državah, vključno z ZDA, kjer je predsednik Trump epidemijo izkoristil za predvolilni obračun. 

A strokovnjaki ocenjujejo, da v boju za mesto tistega, ki narekuje globalno zgodbo o covid-19, nihče ni tako agresiven kot Kitajska, ki ima do zdaj s širjenjem spletne propagande – tako kot Rusija – že ogromno izkušenj. Lažne novice so namreč postale učinkovito (geo)politično orožje našega časa. Kitajska naj bi za to novo "vojno" uporabljala tudi platforme, ki so na Kitajskem prepovedane – omogočajo pa učinkovito targetiranje ljudi po svetu. 

Potem ko sta ameriški predsednik Trump in državni sekretar Mike Pompeo Kitajsko večkrat javno obtožila, da bi morala za ustavitev širjenja virusa storiti več, vrstile so se obtožbe, da virus izvira iz kitajskega laboratorija, na koncu pa je Trump še zagrozil, da bo s Kitajsko pretrgal stike, avstralski premier Scott Morrison pa zahteva "neodvisno preiskavo izbruha, da bo svet vedel, kako preprečiti ponovitev česa takšnega", je Kitajska udarila nazaj s polno silo, nadaljuje CNN. Kitajska politika je ameriško obtožila, da s prstom kaže na Kitajsko, da bi se oprala krivde zaradi lastnega slabega odziva na covid-19, urednik enega od kitajskih medijev pa je Avstraliji "sporočil", da "žveči žvečilko, ki je ostala na kitajskem čevlju". Kitajska oblast vztraja – smo velika žrtev tistih, ki covid-19 izkoriščajo za politični obračun z nami. 

Preostali svet, ki prešteva mrtve in milijardno gospodarsko škodo, ima s to različico vse več težav in zahteva odgovore, še posebej potem, ko je iz zaprte države prišlo več nasprotujočih informacij, kdaj, kako se je izbruh začel, o reakciji oblasti in zastraševanju zdravnikov, ki so opozarjali na pretečo nevarnost. 

Kitajski mediji po okusu Američanov in Evropejcev

Eden od načinov, s katerimi Kitajska širi "svojo resnico", je po mnenju analitikov vzpostavljanje učinkovite medijske mreže zunaj države, pri čemer trenutno izpostavljajo medije, kot so China Daily in Global Times ter televizijska mreža CGTN – China Global Television Network.

Mreža ima izpostave v več kot 70 državah. Lani so v Londonu odprli veliko izpostavo, kjer dela tako kitajsko kot lokalno osebje. Podobno kot drugi kitajski mediji CGTN v času pandemije intenzivno poroča o dogajanju, v novinarske prispevke pa je primešane ogromno propagande. Novinarji CNN Business so govorili z nekdanjimi in trenutno zaposlenimi pri CGTN, ki so jim povedali, da imajo praviloma precej svobode pri poročanju, obstajajo pa "nedotakljive teme". Prav tako naj bi prihajalo do sporov med kitajskimi in lokalnimi uslužbenci, še posebej ko gre za poročanja o dogodkih, kot so protesti v Hongkongu. Mreža CGTN se je bila v ZDA sicer prisiljena registrirati kot "tuji agent", preiskuje jo tudi britanski medijski regulator.

Wye pravi, da so se kitajski mediji prilagodili zahodnemu medijskemu prostoru in znajo spretno umeščati propagandne informacije v bolj splošne tekste, da ti niso odbijajoči za občinstvo zunaj Kitajske. "Če želijo biti uspešni, je bila prilagoditev družbi, ki jo želijo nagovoriti, nujna," pravi Wye.

Drugačen pristop so ubrali na družbenih omrežjih, ocenjuje Wye. Tam skušajo z objavami pod vprašaj postaviti, da se je izbruh sploh začel na Kitajskem. Poskusili so tudi s širjenjem teorije zarote, po kateri je na Kitajsko virus prinesla ameriška vojska.

Američani in Avstralci niso edini, ki postavljajo vprašanja. Poročilo EU pravi, da "Kitajska in Rusija še naprej širita dezinformacije". Ter da "obstajajo dokazi koordiniranih objav uradnih kitajskih virov, da se izognejo kakršni koli krivdi v zvezi z izbruhom pandemije“.

Evropski viri so morali pozneje še večkrat zanikati govorice, da so nekoliko omilili jezik poročila zaradi kitajskega pritiska, na koncu pa so priznali, da je bil prispevek evropske diplomacije v China Daily nekoliko cenzuriran. "Takšni dogodki postavljajo pod vprašaj verodostojnost in v takšnih okoliščinah je zelo težko ugotoviti, kako se je vse skupaj začelo," menijo pri Chatham Housu.

Kitajska kakršne koli očitke ostro zanika. Pri CNN Business pa pravijo, da je Kitajska skušala vsebine, ki so videti kot resnični članki, umestiti v časopise, kot je The New York Times, kjer naj bi nato zavrnili oglaševalske vsebine, ki so videti kot članki. Guardian je poročal, da je eno od takšnih vsebin s svoje platforme izbrisal tudi britanski Telegraph.

Podoba Kitajske je medtem v očeh različnih narodov zaradi novega koronavirusa precej različna. Pew je marca ugotovil, da Kitajski nista naklonjeni dve tretjini Američanov, največ od leta 2005. 

Nekoliko drugače je v Evropi, kamor je Kitajska ob izbruhu novega koronavirusa poslala precej zaščitne in medicinske opreme, celo osebja, in si pri ljudeh nabrala precej pozitivnih točk – tudi potem ko so se številne države pritožile, da gre za neuporabno opremo, ki so jo (drago) plačale. Pravzaprav je krizo, ki jo je povzročil novi koronavirus, v EU marsikdo izkoristil za novo vojno proti povezavi in poskus njene oslabitve.