Kljub prepovedi obiskov in izhodov v zaporu na Dobu izbruh okužb

Prejšnji teden je na polodprtem oddelku Slovenska vas Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni izbruhnil val okužb z novim koronavirusom – pozitivna je bila kar polovica testiranih. "Kljub temu, da je tam obsojencev samo 37 in že mesece ne hodijo nikamor – izhodi so do nadaljnjega prekinjeni –, da so onemogočeni obiski oz. kakršnikoli stiki z zunanjim svetom, da se nosijo maske, razkuževanje, skratka vse po navodilih uprave, je prišlo do večjega oziroma velikega izbruha okuženih," so razburjeni. Okužbe vnaša osebje, ki na območju celotnega zavoda ne upošteva zaščitnih ukrepov, s tem pa se ogroža naše zdravje, dodajajo. 

"Ko so zaznali sum okužbe pri enem od obsojencev, so ga isti večer odstranili in ga namestili v izolacijsko sobo. A kaj, ko so preostale obsojence, ki so z njim bivali na 10 kvadratnih metrih 24 ur na dan, pustili, da se prosto gibljejo naokoli. Šele naslednji dan so jih testirali, čakali še en dan na rezultate in šele nato so jih prerazporedili v izolacijo! Seveda se je virus vmes veselo širil," so zapisali v anonimnem pismu. 

Poleg tega, še trdijo, so enega obsojenca namestili med okužene brez predhodnega testa, ki so ga opravili šele čez dva dni. "Obsojenec je potarnal, da se ne počuti najbolje, a to še ni razlog, da ga namestiš med sedem pozitivnih! Njihovi nameni pa so se pokazali, ko namenoma niso testirali okoli 10 obsojencev in so jih namestili v skupne prostore, da lahko še naprej opravljajo vsa hišna dela (kuhinja, gradbena, pralnica, okolica, kmetija hišna dela itd..) pa čeprav so bili ti obsojenci non stop v stiku z ostalimi. V oči bode dejstvo, da nam hrano delijo obsojenci, ki so bili in živeli z pozitivnimi osebami in tako je možnost prenosa 100 %. Ta potek dogodkov vam lahko potrdi vsak obsojenec na polodprtem oddelku. Zakaj opraviti 25 testov ... 10 pa ne?"  se sprašujejo.

Če so se v prvem valu epidemije z okužbami na Dobu uspešno soočali ter zadeve kljub vsesplošnemu pomanjkanju zaščitne opreme dobro obvladovali, tokrat torej na upravo letijo očitki, da ob potrjeni okužbi ne ukrepa pravočasno, s čimer so nevarnosti izpostavljeni tudi drugi obsojenci, ter da okužene obsojence trpa v prostore, kjer ni dovolj kapacitet.  

Po potrjeni okužbi za 24 obsojencev odrejena karantena

Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij odgovarjajo, da omenjenega izvora okužbe na Dobu ne gre nujno pripisati zaposlenim. "Tega ni mogoče enoznačno potrditi. Med potrjenimi pozitivnimi primeri okužb z virusom SARS-CoV-2 sta namreč tudi dva obsojenca, ki jima je bil dovoljen namenski izhod iz zavoda in bi lahko kljub vsem izvedenim ukrepom od zunaj vnesla okužbo v zavod." 

Kot pojasnjujejo, v oddelku obsojencem redno – dvakrat dnevno – merijo temperaturo. "V konkretnem primeru dne 16. 12. 2020 ob jutranjem merjenju pri kasneje potrjeno okuženem obsojencu niso zaznali povišane temperature. Obsojenec tudi ni navajal nobenih bolezenskih simptomov. Pri večernem merjenju, ko so ugotovili povišano temperaturo in je obsojenec navajal slabše počutje, je bil nemudoma ločen od ostalih obsojencev. Prav tako je bila za cel objekt, kjer je bival obsojenec, odrejena karantena. Naslednji dan je opravil test za novi koronavirus, ki je bil pozitiven. Reakcija vodstva po zaznanih bolezenskih znakih pri obsojencu je bila takojšnja, zato očitke o neukrepanju zavračamo," so zapisali. Dva dni pozneje je Zdravstveni dom Trebnje, ki v zavodu Dob izvaja zdravstveno oskrbo na primarni ravni, odvzel brise vsem 24 obsojencem, za katere je bila odrejena karantena. "Rezultate testov so sporočili takoj naslednje jutro, pozitivni posamezniki so bili nameščeni v prostore za izolacijo, za ostale pa se nadaljuje izvajanje režima karantene. Ocenjujemo, da smo v sodelovanju z zdravstveno stroko odreagirali usklajeno in ažurno," še pravijo. 

Po njihovih navedbah tudi ne drži, da je prihajalo do stikov med okuženimi in ostalimi obsojenci. Prostor, v katerem se izvaja izolacija, je namreč zaklenjen, vsem pa je bilo tudi pojasnjeno, naj se objektu zaradi varnosti ne približujejo. Deljenje obrokov, pranje oblačil in odnašanje smeti za okužene obsojence izvajajo ločeno, po protokolu. "Kršitev nismo zabeležili, je pa seveda v tem oziru ključno tudi odgovorno vedenje obsojencev, ki jih ves čas seznanjamo z vsemi ukrepi in jih opozarjamo na njihovo upoštevanje. Obsojencem je zavod že pred tedni razdelil pralne maske z apelom, naj jih uporabljamo v čim večji meri. Prav tako od obsojencev, ki kazen prestajajo v svobodnejšem režimu (na polodprtem in odprtem oddelku), pričakujejo višja stopnja zaupanja. Iz tega razloga se ne vrši stalni fizični nadzor s strani pravosodnih policistov. V primeru zlorab, ki sicer v konkretnem primeru, kot že omenjeno, niso bile ugotovljene, se lahko obsojenca premesti v zaprti režim prestajanja kazni," so še pojasnili.

Zagotovili so, da tudi zaposlene ves čas usmerjajo k upoštevanju vseh priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje in so pozorni na dosledno izvajanje ukrepov. Stiki med zaposlenimi se izvajajo na primerni razdalji in z uporabo telefona, da bi čim bolj zmanjšali tveganje.  

'Za tolažbo smo dobili pobarvanke in voščenke'

Obsojenci zaradi prepovedi obiskov in izhodov že skoraj tri mesece niso videli svojih bližnjih in zdaj, ko so pred vrati prazniki, je to zanje še bolj boleče. "Obiski so onemogočeni. Prosti izhodi, ki so si jih nekateri obsojenci prigarali z vzornim vedenjem in delom v zavodu, so prav tako onemogočeni. Prekinitev kazni so odobrili le peščici zapornikov, ki ima doma majhne otroke. Ostali, ki imajo tudi družine in izpolnjujejo pogoje ter so bili v času prvega vala na prekinitvi, pa so prepuščeni samim sebi. Uprava in zaposleni nimajo posluha za nič," so razočarani.  

"Nimamo izhodov in nimamo obiskov, kar pomeni, da je za vnos okužbe poskrbel nekdo od zaposlenih," pripoveduje obsojenec, s katerim smo se pogovarjali. "Razumljivo je, da si čez praznike želimo videti in objeti svoje družine, a nam tega ne dovolijo. Enkrat tedensko jih za deset minut lahko pokličemo po Skypu, to je vse. Za tolažbo pa so nam – kot otrokom – dali pobarvanke, barvice in voščenke, da se zamotimo."

Kot še pravijo obsojenci, se zavedajo svojega položaja in tudi sprejemajo posledice svojih dejanj, ne morejo pa prenesti, da niti za praznike ne morejo objeti svojih bližnjih. "Da smo po vseh letih omejitev in zapostavljenosti še dodatno potisnjeni na dno. Kot da smo živali v kletki. Kršene so nam osnovne pravice, smo žrtve represije pravosodnega organa," so prepričani. 

Osebne stike poskušajo nadomestiti z videoklici in telefonskimi klici 

Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da trenutno beležijo 12 primerov aktivne okužbe s koronavirusom pri zaposlenih osebah in 12 primerov aktivne okužbe pri zaprtih osebah. "Navedba, da so obsojenci brez stikov z zunanjim svetom, ne drži. Obiski so sicer omejeni, vendar pa so zaprte osebe za ohranjanje stikov v tem času spodbujene k uporabi različnih drugih možnosti – predvsem k dopisovanju in telefonskim stikom. Za lažjo izvedbo slednjih smo zaprtim zagotovili telefonske vrednostne kartice. V okviru pilotnega projekta je na voljo tudi možnost videoklicev (Skype), s katerimi jim olajšamo stike s svojci, projekt pa je med zaprtimi zelo dobro sprejet," so še dodali. 

Kot zagotavljajo, redno spremljajo epidemiološko sliko v posameznih lokalnih skupnosti in na ravni celotne države. "Če se bodo razmere v tem oziru izboljšale, bodo temu sledili tudi ukrepi sproščanja v zaporih, trenutno pa teh pogojev žal še ni."

V prvem valu epidemije na prekinitvi 214 obsojencev, v drugem le 99 

V prvem valu epidemije je bilo po takrat veljavnem interventnem zakonu na prekinitvi prestajanja zaporne kazni 214 obsojencev, 79 je bil odobren predčasni odpust. Na današnji dan je po sedaj veljavnem interventnem zakonu na prekinitvi 99 obsojencev, 78 pa je bil odobren predčasni odpust. 

Na vprašanje, zakaj toliko manj, so odgovorili: "Prezasedenost zavodov za prestajanje kazni zapora je bila v začetku leta višja, kot je sedaj. K ugodnejšemu stanju zasedenosti zavodov je prispevalo tudi dejstvo, da sodišča v tem času obsojencev začasno ne pozivajo na nastop zaporne kazni. Ob pomanjkanju zaščitnih sredstev v prvem valu epidemije ne bi bilo mogoče izvajati vseh nujnih ukrepov za zajezitev okužbe ter zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov izvajati ločenih namestitev za karantene in izolacijo okuženih zaprtih oseb."

Kot še pravijo, je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij trenutno bolje pripravljena na soočanje z virusom zaradi dobrega sodelovanja z zdravstveno stroko in tudi zadostne opremljenosti z zaščitnimi sredstvi. 

Apel pristojnim za prioritetno cepljenje zaposlenih

Vsi zapori v Sloveniji so vključeni v javno zdravstveno mrežo, v okviru katere izvajajo tudi testiranja na prisotnost okužb z virusom SARS-CoV-2 pri zaprtih osebah. Testiranje zaposlenih je urejeno v skladu z dogovorom med javnim uslužbencem in njegovim izbranim osebnim zdravnikom oziroma po napotilu slednjega.  

"Za zdaj ni predvideno, da bi v okviru uprave sami skrbeli za izvedbo (hitrih) testov, prav tako za ta namen niso predvidena finančna sredstva. V skladu s priporočili Evropske komisije o strategiji cepljenja pa smo na pristojne institucije naslovili apel, da se pri pripravi nacionalne strategije cepljenja upošteva Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij kot del kritične infrastrukture in se naše zaposlene pri načrtovanju cepljenja vključi v prednostno skupino," so še zapisali.