Šarec o parlamentarni preiskavi koalicije: Lisica bi preiskovala, koliko kokoši je izginilo

Kot izhaja iz zahteve koalicijskih strank, želijo, da se v preiskavi ugotovi morebitno politično in siceršnjo odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje, gospodarnost in pravočasnost nabav in naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme pa tudi za ukrepe, ki so bili sprejeti ali so bili neupravičeno opuščeni v času pred razglasitvijo epidemije. Pri slednjem bodo primerjali v Sloveniji sprejete ukrepe z ukrepi drugih držav EU, posebej tistih, ki so sosede žariščne evropske države Italije.

Za čas pred razglasitvijo epidemije bi ugotavljali tudi odgovornost nosilcev javnih funkcij za stanje v ustanovah in ukrepe ustanov, ki so zadolžene za preučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi. Posebej bi pogledali vidik njihovega praktičnega ukrepanja v primerjavi z ukrepi drugih držav EU. Za čas po razglasitvi epidemije bi parlamentarna preiskovalna komisija ugotavljala morebitno politično in siceršnjo odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami opreme. Epidemija novega koronavirusa oziroma covida-19 je bila razglašena 12. marca, 13. marca pa je prisegla vlada Janeza Janše. 

Uvodoma so poslanci koalicijskih strank na tiskovni konferenci ob predstavitvi zahteve povedali, da k sodelovanju vabijo tudi kolege iz opozicijskih poslanskih skupin. Janja Sluga iz SMC je povedala, da podpirajo parlamentarno preiskavo, ker želijo, da deležniki dobijo priložnost, da argumentirajo in dokažejo svoje ravnanje. "Minister Počivalšek je že sam pozval k delu pristojne organe – policijo in tožilstvo – kot legitimno pa priznavamo tudi parlamentarno preiskavo," je dejala.

'14 dni smo čakali opozicijo, da vendarle pripravi zahtevo, ker pa tega ni bilo, smo podpise dali danes'

"Stališče NSi že nekaj dni poznate – rekli smo, da bomo dali naše podpise, da DZ odredi parlamentarno preiskavo. 14 dni smo čakali opozicijo, da vendarle pripravi zahtevo, ker pa tega ni bilo, smo podpise dali danes. Tudi v našem imenu k sodelovanju vabim kolege in kolegice iz opozicije," pa je povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Poudaril je, da je skrajni čas, da se razprava o nabavi zaščitne opreme, ki je rešila veliko življenj, preseli v DZ. Dodal je, da se v stranki ne bojijo nikogar in da je njihov edini cilj resnica. "V skladu z našimi vrednotami je človeško življenje neprecenljivo, zato pri reševanju življenj izpostavljanje cene morda ni primerno. Ko je vlado še vodil Šarec, so bile maske tipa FFP2 36 odstotkov dražje kot te, ki jih je nabavljala naša vlada, ventilatorji pa v povprečju 45 odstotkov dražji. Vse te in mnoge druge podrobnosti pa bo razkrila parlamentarna preiskava," pa je zaključil Horvat. 

Na koncu tiskovne konference so na vprašanje, če ni nenavadno, da koalicija preiskuje samo sebe, dejali, da je parlamentarna komisija orodje DZ, in da je zato pravzaprav vseeno, kdo pobudo da, saj v njej lahko sodelujejo vsi poslanci.

Pod zahtevo koalicije se nista podpisala poslanec DeSUS Robert Polnar in poslanec SMC Jani Möderndorfer. Kot je Polnar povedal, gre za načelno stališče, da preiskovalnih komisij ne podpira, saj gre za tratenje časa in denarja, tako ni nikoli podpisal nobenega predloga za ustanovitev preiskovalne komisije. Za preiskavo konkretne zadeve sta po njegovem mnenju pristojna računsko sodišče in Nacionalni preiskovalni urad.

Opozicijske LMŠ, SAB, Levica in SD s svojo parlamentarno preiskavo

Jerca Korče iz LMŠ je dejala, da želi koalicija s tem manevrom, torej uvedbo parlamentarne preiskave, odvzeti orodje opoziciji. Povedala je, da so tekst za vložitev preiskave imeli pripravljen že nekaj časa, ampak da so se želeli še o njem pogovoriti in ga dodelati. Naposled so zahtevo vložili danes. Kot je še razvidno s spletne strani DZ, so jo vložili zaradi suma nepravilne, nestrokovne in nepregledne porabe javnih sredstev v času od nastopa vlade Janeza Janše in za morebitno spremembo veljavne zakonodaje, ki ureja javno naročanje, blagovne rezerve, integriteto in preprečevanje korupcije ter ravnanje nosilcev javnih funkcij z javnofinančnimi sredstvi.

"Nikakor ne moremo dovoliti, da bi koalicija preiskovala samo sebe. Naloga opozicije je, da to preišče – s tem ohranjamo minimalno politično higieno. Nikakor si ne predstavljam, da bi Janez Janša preiskoval sporne nabave vlade Janeza Janše. Če ima karkoli za povprašati o nabavah prejšnje vlade, lahko v pisarno kadarkoli pokliče svojega ministra, ki je bil minister tudi pred tem," je dejala Korčetova. 

"V javnem interesu je, da se preišče, kako so se porabljala davkoplačevalska sredstva v času te vlade. Indicev v medijih je bilo ogromno, zato je pomembno, da se to razišče tudi s parlamentarno komisijo," je še dodala. Poudarila je, da mora opozicija državljankam in državljanom zagotoviti, da se v času zdravstvene krize, v kateri smo državljani stopili skupaj, da bi jo premagali, nihče ni okoristil na njihov račun. 

Na predlog koalicije se je na Twitterju odzval tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec. 

"Kriminalci bi preiskovali sami sebe. Koalicija se kratko malo norčuje iz ljudi, sporočajo pa še nekaj bolj nevarnega: da opozicija v tej državi ni potrebna, saj sami nadzorujejo vse," je bil oster Miha Kordiš iz Levice. Tudi on je koalicijo obtožil, da želi spodkopati orodja, ki jih ima opozicija. 

Marko Bandelli iz SAB pa je dejal, da ko se ljudstvo, mediji in poslanci sprašujejo o nabavah zaščitne opreme, to pomeni, da je res nekaj hudo narobe. Dejstvo, da bi koalicija preiskovala lastne nabave, je označil za "absurdno".

Tiskovno konferenco koalicije je Franc Trček označil za veliko zadrego in ob tem izpostavil besede Janje Sluge, ki je dejala, da želijo s komisijo ministra Počivalška oprati vsakega suma. Slikovito je dejal, da je odreditev preiskovalne komisije s strani koalicije podobno, kot da bi Trček požgal parlament, potem pa bi SD uvedla preiskavo, v kateri bi Trček dokazoval, da ni piroman. 

Opozicijska komisija se bo osredotočila na obdobje po 13. marcu, ko je prisegla nova vlada, medtem ko bo koalicijska komisija obravnavala obdobje med 1. februarjem in 30. aprilom, ki pokriva tako Šarčevo kot tudi Janševo vlado. 

Opozicija tudi na komisiji za nadzor javnih financ od vlade zahteva odgovore glede nabave zaščitne opreme

Poslanka SD Bojana Muršič je v imenu predlagateljev seje poudarila, da vladi sicer ne zavida razmer, s katerimi se je soočila. Nesporno je, da smo nujno potrebovali zaščitno opremo. Toda država je kljub temu zavezana vladavini prava in v času epidemije je transparentnost nabav toliko pomembnejša, je poudarila.

Navedla je nekatere konkretne primere nabav zaščitne opreme preko posrednikov ter se vprašala, zakaj država ni izkoristila vseh diplomatskih povezav in do opreme skušala priti neposredno. V presojo komisiji je poleg seznanitvenega sklepa ponudila še sklep, naj se izvede izredna revizija nabav zaščitne opreme.

Svoje poglede na transparentnost nabav so na seji podali predstavniki pristojnih ministrstev. Obrambni minister Matej Tonin je izrazil zadovoljstvo z odzivom Slovenije pri soočanju z novim koronavirusom, za kar so po njegovih besedah najbolj zaslužni ljudje, ki so upoštevali navodila.

Zagotovil je, da je pristojna medresorska delovna skupina natančno preverjala ustreznost nabavljene zaščitne opreme. Omenil pa je tudi, da so določene zaščitne maske v času krize nabavljali celo po nižji povprečni ceni, kot so jih pred tem pristojni v prejšnji vladi. Zatrdil je, da sam nima česa skrivati in izrazil dvom o iskrenosti namenov pobudnikov današnje seje. Njihov cilj je po Toninovem mnenju prej padec vlade kot pa resnica.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je že pred sejo komisije v izjavi novinarjem pojasnil, da bodo revidirali vlado, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za obrambo in zavod za blagovne rezerve. Fokus bo na vseh ključnih vprašanjih glede nabav zaščitne in druge opreme, potrebne v epidemiji novega koronavirusa, med drugim na evidentiranju potreb in izvedbi postopkov. Za sodišče je posebej zanimivo vprašanje usode pogodb, s priporočili in ukrepi pa se želijo usmeriti v prihodnost, da se takšna situacija ne bi ponovila.

Glede klicev in posredovanja politikov oz. vplivnežev pri nabavi opreme pa je Vesel dejal, da to nima nobene povezave z javnim naročanjem, da pa je "neverjetno fascinantno, kako so bili zaskrbljeni nekateri vplivni posamezniki". Sodišče bo tudi to preverilo, sodelujejo pa tudi z organi pregona. "Trenutno so nas vsi kontaktirali, tako da bomo poskušali uskladiti našo revizijo z njihovimi prizadevanji," je povedal Vesel. Napovedal je, da bo računsko sodišče reagiralo hitro. Ocenjuje, da bodo relativno hitro tudi zaključili revizijo, če ne bo "velike konkurence, kdo bo imel dokumentacijo v nekem trenutku".

Na današnjo sejo je bil vabljen tudi nekdanji direktor blagovnih rezerv Anton Zakrajšek, ki je povedal, da je na pomanjkanje zaščitne opreme opozarjal že v času prejšnje vlade, a je dobil odgovor, "naj ne dela panike". Ko so v času Janševe vlade razdelili preostalo opremo, so bila skladišča praktično prazna. 

Dejal je, da smo danes lahko zadovoljni, da smo uspeli zagotoviti dovolj zaščitne opreme in da je pri delu "njihov cilj bil čim prej skleniti pogodbo z vsakim, od kogar so prejeli ustrezno ponudbo, pri tem pa se niso spraševali, čigav stric ali teta je v določenem podjetju zaposlen". 

Cantarutti: Na trgu je vladal 'teksas'

Če kdo misli, da so pristojni utegnili v razmerah, ko so skušali čim prej zagotoviti zadostno količino primerne zaščitne opreme, razmišljati še o tem, kako bi ob tem zaslužili, se ne bi mogel bolj motiti, je dodal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti. Ob tem je pojasnil podrobnosti odločitev o nekaterih konkretnih nabavah.

O ponudbi Geneplaneta je povedal, da je bila ena redkih, pri katerih je bila oprema dejansko dobavljiva, poleg tega pa so njihove ventilatorje v celjski bolnišnici nabavili že pred zavodom za blagovne rezerve. Na ministrstvu so dobili zagotovila, da so dovolj dobri, vedeli pa so, da niso najboljši, je pojasnil.

O konkretni ponudbi, pri kateri je posredovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je Cantarutti povedal, da je vsebovala zelo malo opreme, ki so jo v danem trenutku potrebovali, predvidevala je vnaprejšnja plačila, sukcesivne dobave in dobavljivost šele v štirih do šestih tednih. Zato je tudi medresorska delovna skupina ponudbo ocenila za neustrezno.

Neposredne pogodbe z dobavitelji bi bile po oceni državnega sekretarja preveč tvegane in fizično zelo težavne. Na trgu je v tistih razmerah "vladal divji zahod" oz. "teksas". S posredniki so se izognili prevaram, s kakršnimi so se sicer v kriznih razmerah soočili v številnih evropskih državah, je povedal.

Zato tudi Cantarutti, kot je dejal, posameznih ponudb za povezave z ljudmi s primernimi stiki ni dojemal kot politični pritisk, pač pa kot klice ljudi, ki jim ni vseeno. To velja tudi za klic prvaka SD Dejana Židana, ki mu je predlagal povezavo s Sandijem Češkom, je pojasnil. Češko je sicer nato pristojne povezal s podjetjem Sanolabor, vendar pa so pri tej ponudbi ugotovili, da maske ne bi bile primerne za zdravstveno osebje, pač pa za splošno rabo.

Opozicija kritična predvsem do uporabe posrednikov pri nabavi opreme 

Opozicijski člani komisije, med njimi tudi poslanec SD Dejan Židan, so v razpravi izpostavljali predvsem vprašanje potrebe po posrednikih pri nabavi opreme, prav tako so bili kritični do koalicijske ustanovitve preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme. Nekateri pa so se ponovno obregnili tudi ob kakovost opreme določenih dobaviteljev.

Tako je poslanec SAB Marko Bandelli ponovil kritiko na račun materiala, iz katerega je bil izdelan del dobavljenih mask. Pojasnil je tudi, da je zaradi svojega nastopa na to temo na odboru za zdravstvo pred dnevi prejel tudi grožnje s tožbo.

Iz koalicije je na odboru med drugim nastopila poslanka SMC Monika Gregorčič in ocenila, da opozicija obdobje kritičnih razmer izrablja za nabiranje političnih točk. Takšne očitke je Muršičeva v imenu predlagateljev zavrnila, saj je nadzor nad delovanjem vlade naloga opozicije.

Predsednik komisije Igor Peček je po šestih urah razprave sejo prekinil, datum nadaljevanja pa bo znan naknadno. 

Vlada sprejela poročilo o zalogah in naročilih osebne zaščitne opreme ob razglasitvi epidemije ter nabavah, podrobnosti še niso znane

Poročilo o nabavah zaščitne opreme s prilogami na 200 straneh so danes obravnavali na seji vlade na Brdu pri Kranju. Sporočili so, da so sprejeli sporočilo, katerega čistopis bo znan jutri. Dokument je sestavljen iz poročil šestih ministrstev – Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za notranje zadeve, prikazuje pa celoten pregled stanja zalog in nabav osebne zaščitne opreme ob razglasitvi epidemije. Skupaj s predlogom sklepa bo vlada poročilo posredovala v Državni zbor. 

"Republika Slovenija se je ob začetku pandemije virusa COVID-19 srečala s pomanjkanjem zaščitnih sredstev, zaradi česar je bilo z namenom reševanja življenj potrebno pristopiti k nujnim nabavam zaščitnih sredstev in opreme. V tem obdobju je vladi uspelo zagotoviti zadostno količino zaščitnih sredstev in opreme, kljub dejstvu, da so na globalnem trgu teh sredstev in opreme vladale izredne razmere," pa so v sporočilu za javnost še zapisali na Uradu vlade za komuniciranje (UKOM).