Komu vse bo vlada še pomagala s kriznimi dodatki?

Potem ko je prvi protikoronski zakon za pomoč prizadetim v epidemiji novega koronavirusa zajel okoli milijon prebivalcev, bo predlagana novela zakona poskrbela še za okoli 220.000 ljudi, je na novinarski konferenci pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj. Med pomembnejšimi ukrepi je izpostavil krizno nadomestilo za brezposelnost v višini 400 evrov neto. Prav tako je napovedal, da bodo enkratni solidarnostni dodatek prejeli tudi upravičenci do poklicnih pokojnin pod 700 evrov, izredni študenti, družinski pomočniki, starši otrok s posebnimi potrebami, prejemniki starševskega nadomestila pod minimalno plačo, veterani vojne za Slovenijo, ki imajo veteranski dodatek kot edini prejemek, trajno nezaposljivi invalidi, starši enega ali dveh  otrok, ki prejemajo otroški dodatek (ti bodo dobili 30 evrov na otroka), rejniki, vojni invalidi, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek.

"Naš ključni cilj je ljudem olajšati to težko in nezavidljivo obdobje ter zajeti čim večje število ranljivih in prizadetih skupin prebivalstva. Ljudem dajemo sporočilo, da v teh razmerah niso sami," je poudaril Cigler Kralj. Trudijo se, da bi bili ti dodatki čim prej izplačani. Za upokojence bodo izplačani do 30. aprila, za ostale pa do sredine maja, je pojasnil minister. 

Med predlaganimi novimi rešitvami je izpostavil t. i. krizno nadomestilo za brezposelnost v višini 513 evrov bruto oziroma okoli 400 evrov neto. Predlog novele namreč predvideva, da bodo do nadomestila za brezposelnost upravičeni vsi, ki bodo v času epidemije izgubili delo, torej tudi tisti, ki do njega po zakonu o urejanju trga dela ne bi bili. To pravico bodo lahko uveljavljali vsi, ki so imeli pogodbo o zaposlitvi sklenjeno pred epidemijo in se bodo v evidenci brezposelnih znašli med njo.

Kot pomembno je minister zaradi velikega povpraševanja po sezonskih delavcih v kmetijstvu izpostavil tudi rešitev, po kateri bodo lahko začasna in občasna dela v kmetijstvu opravljali čakajoči na delo in brezposelni, in sicer na prostovoljni osnovi. Tistim, ki bodo s temi deli zaslužili dodatnih 400 evrov, se nadomestila ali drugi socialni transferji, ki jih prejemajo, ne bodo znižali, je poudaril minister.

Sindikati se bojijo vala odpuščanj

Sindikati so načeloma zadovoljni s predlaganimi popravki prvega protikoronskega zakona, saj so zajeli številne njihove predloge. Večje pomisleke imajo le v zvezi z javnim sektorjem, kjer vlada vprašanja, kot je nagrajevanje, rešuje z enostransko uredbo. Prav tako se bojijo vala dopuščanj po 1. maju, je  dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

"V javnem sektorju so ostale problematične rešitve v zakonu, po katerih se vprašanje delovnega časa, razporejanja, nagrajevanja ureja z uredbo, enostranskim aktom vlade, kar na nek način zelo odstopa od zdaj veljavnih načinov urejanja delovnih razmerij," je poudarila Jerkičeva.

Je pa po njenih besedah vendarle prišlo do izenačitve javnih uslužbencev z zaposlenimi v zasebnem sektorju pri nadomestilu za čakanje, tako da nikjer ne more biti nižje od minimalne plače.

Ob tem je sindikalistka opozorila, da smo se do zdaj ukvarjali z zdravstvenim vidikom epidemije, medtem ko se bomo v prihodnje z njenimi gospodarskimi učinki in posledicami na trgu dela. To že potrjuje dogajanje v Gorenju, kjer naj bi delo izgubilo 1000 ljudi. Kot je spomnila, avtomobilska industrija denimo še vedno ne dela.

V tej luči se boji, da imajo prav tisti, ki opozarjajo, da je vlada za pomoč podjetjem za pokrivanje plač zaposlenih predvidela premalo sredstev. Če teh namreč ne bo dovolj, bodo delavci pristali na cesti. "Imam občutek, da nas po 1. maju čaka val prijav na zavod za zaposlovanje," je opozorila.

Obrtnikom se zdi drugi protikoronski paket korak v pravo smer

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ocenjujejo, da gredo predlogi vlade v drugem protikoronskem paketu v pravo smer, pogrešajo pa še nekaj ukrepov, med njimi odlog plačil za obveznosti iz lizing pogodb in odkup terjatev. "Prav tako pogrešamo ukrep za oprostitev najemnin za poslovne prostore, ki so v lasti podjetij ali fizičnih oseb," so zapisali na OZS. Zaradi izpada prihodkov namreč mnogi najemniki poslovnih prostorov, obrtniki in podjetniki, ne morejo plačati najemnin.

Spodbudno se jim zdi tudi, da je vlada razširila nabor upravičencev do pomoči po prvem protikoronskem paketu.