Končajmo dobo kletk

Marca letos, teden dni pred razglasitvijo epidemije, so poslanci v državnem zboru s 47 glasovi za potrdili, da so živali čuteča bitja in niso več opredeljene le kot stvari. Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vsako leto odvzame okoli 200 živali. Mnoge so večino življenja preživele v kletkah in jim je zunanji svet nekaj povsem tujega. Predsednica Društva za zaščito konj Natalija Nedeljko se spominja kokoši, ki so jih v azil dobili iz baterijske reje. "Te živali niso znale hoditi. Ko so videle sonce, jim ni bilo nič jasno; ko so prvič začutile dež, so bile v šoku, niso vedele, kaj je solata, kaj je trava."

Pri nas je overjene podpise zbiralo Društvo za zaščito živali Ljubljana, izpostavi Nina Bakovnik. "Kampanja je bila glede na zbrane podpise tretja najuspešnejša doslej. V približno šestih mesecih bo Evropska komisija dala predloge, kako bi lahko področje kletk za rejne živali zakonodajno uredili v EU," pove.

Največ overjenih podpisov so oddali v Nemčiji, sledita Nizozemska in Italija. Na Danskem so zbrali dobrih 47.000 podpisov, pri nas pa 3553, za tisoč več kot na Madžarskem.

Po koncu prve svetovne vojne in epidemiji, ki je pustošila pred stotimi leti, je bila povsod prisotna lakota. Človek je imel željo, da jo premaga, da ustvari sistem, ki bo lahko nahranil vse. Cilj je bil povečati produkcijo in prehransko verigo smo industrializirali, razloži profesor več evropskih univerz, mednarodno priznani strokovnjak za biotehnologijo in hrano Peter Raspor. "Če gledamo nazaj v zgodovino, se je vedno borilo z lakoto, in ko nas je tehnološki razvoj pripeljal tako daleč, smo videli, da lahko naredimo akumulacije hrane. Ne smemo pozabiti, da je hladilnik prišel v uporabo šele po prvi svetovni vojni."

Na Danskem so na hitro usmrtili 17 milijonov minkov, ker so na farmah zaznali mutacijo novega koronavirusa. Konec novembra so na Nizozemskem usmrtili skoraj 200.000 kokoši, ker so pri dveh rejcih odkrili sev virusa H5, ki nakazuje prisotnost izjemno nevarne oblike ptičje gripe. Ko je na enem mestu veliko število živali skupaj, se pojavi več možnosti za razmnoževanje nekega patogena in več možnosti za genetske mutacije, ki se neprestano dogajajo, še posebej pri virusih, kot je koronavirus, ali virusih influence, razloži virolog Ivan Toplak z Veterinarske fakultete. "Če so te mutacije takšne, da imajo v genomu spremembo, da lahko patogen preskoči na človeka, je treba seveda drastično ukrepati in veterinarji se odločimo, da takšne živali usmrtimo."

Danska ni osamljen primer proizvodnje krzna. Največja evropska farma minkov je na Poljskem. Ljudje gledajo stran, ker imajo korist. Podobno kot pred 200 leti, ko je sistem temeljil na izkoriščanju sužnjev, meni terenska veterinarka Eva Tasič. "Rejci dobiček postavljajo pred dobrobit živali - da ima modna industrija krzno, za katerega ogromno računa, zato da milijoni živali živijo v izjemno neprimernih pogojih, kar je v 21. stoletju popolnoma nesprejemljivo, perverzija."

Kakšna je danes kakovost življenja? Je morda podobna življenju v kletki?

Če ste oddajo zamudili, si jo lahko ogledate na Voyo.