Infektologinja: Čas bo pokazal, ali je bilo prav, da smo hitro sproščali ukrepe

Po več kot dveh mesecih je vlada v četrtek pozno zvečer na dopisni seji preklicala epidemijo bolezni covid-19. Epidemije bo konec z zadnjim majem. Če vlada v četrtek z odlokom ne bi preklicala epidemije, bi prvi in drugi protikoronski zakon s finančnimi ukrepi veljala tudi v juniju, je pojasnil vladni govorec Jelko Kacin. 

"Epidemija se zaključuje predvidoma konec tega meseca. Ukrep je bil sprejet na zalogo. V kolikor bi se pokazalo, da se kjerkoli v bližini odpira kakšno večje žarišče ali pa da je prišlo do večjega vdora covida-19 v Slovenijo, kjer bi se spet lahko vzpostavilo žarišče, v tem primeru se bo morala vlada odzvati v realnem času in ta režim sproščanja tudi nadomestiti z bolj strogim režimom, kakor je veljal še včeraj," je dejal Kacin.

Vsi ukrepi na podlagi zakona o nalezljivih boleznih tako veljajo tudi naprej. Edina sprememba z današnjim dnem je ukinjena karantena za državljane članic Evropske unije, pri čemer so izjema tisti državljani EU, tudi Slovenije, ki so EU zapustili za več kot 14 dni. Ti bodo še naprej morali v karanteno. 

Kacin je dejal, da je četrtkovo odločitev o preklicu epidemije omogočil trend usihanja števila novih potrjenih primerov koronavirusa, zmanjševanje števila bolnikov s covidom-19 v bolnišnicah in zmanjševanje števila hudo bolnih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja koronavirusa v populaciji. Trenutna epidemiološka situacija tako omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije, ne pa še njihove odprave v celoti, opominjajo in pozivajo k doslednemu izvajanju samozaščitnih ukrepov. 

'Vsi ukrepi ostajajo!'

Sproščanje ukrepov omogoča dobra epidemiološka slika v Sloveniji, pa tudi v drugih država EU, je danes na novinarski konferenci ponovila Vesna Kerstin Petrič, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje."S preklicem epidemije še nismo zagotovili, da virusa ni več," je poudarila. Ti ukrepi bodo sproščeni takrat, ko bomo lahko zanesljivo trdili, da ni več možno pričakovati prenosa virusa, je dejala. 

Ključno je, da se še vedno ohranja distanca (1,5–2 metra), da si še vedno umivamo roke, razkužujemo in nosimo zaščitne maske v javnih prostorih, pravi Kerstin Petričeva. "Vsi smo dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da preprečimo širjenje virusa tudi v prihodnje," je poudarila in dodala, da bodo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje po uradnem koncu epidemije tudi moralno zavezujoča.

Tudi pred tem je Bojana Beović na naše vprašanje, ali razglasitev konca epidemije kakorkoli vpliva na obvezno nošenje mask v trgovinah, na ukrepe glede razdalje v gostilnah, nošenje mask gostincev, ukrepe razkuževanja v gostilnah, razmak med mizami, odgovorila: " Vsi ukrepi ostajajo!" 

Če bi se situacija v Sloveniji spremenila in bi prepoznali prihod v državo kot glavni način širjenja okužbe, se bodo sprejeli novi ukrepi, je poudarila Kerstin Petričeva.

Ob prehodu meje nič več karantene

Vlada je sprejela tudi Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja covida-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije. 

Sprošča se karantena za vse, razen za osebe iz tretjih držav z nekaterimi izjemami. "Vstop v Slovenijo je s tem odlokom omogočen vsem tistim, ki živijo v državah EU in imajo tam stalni ali začasni naslov. Za tiste iz držav zunaj EU karantena še vedno velja za obdobje 14 dni. Kot tudi za vse tiste, ki sicer živijo v EU, ampak so iz katerega koli razloga zunaj EU bivali dlje od 14 dni. Izjeme tudi veljajo za te iz tretjih držav in so diplomati oziroma prehajajo mejo v istem dnevu zaradi na primer pogreba. Izjema pa velja tudi za prevoz blaga in tovorni promet v tranzitu in za osebe, ki so ključne za zagotavljanje neke gospodarske dejavnosti, ki je izjemno pomembna za Slovenijo," je pojasnila v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje.

Osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah Evropske unije in ni zapustila Evropske unije za več kot 14 dni, policija zaradi morebitne okužbe z novim koronavirusom na meji vroči navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje o izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, so sporočili z Urada vlade za komuniciranje.

"Ob sprostitvi prehoda čez mejo hkrati omogočamo zdravstvu, da bo v primeru suma vnosa virusa, na primer ob prihodu večjega števila oseb iz katerekoli države EU ali sicer, kjer bi se epidemiološka slika nenadoma spremenila, da bi vzbujala strah, da se lahko vnese virus v Slovenijo, NIJZ preveril skupaj z zdravstveno službo stanje oseb, ki bodo prišle čez mejo," je pojasnila Kerstin Petričeva.

Spomnila je, da je še naprej vsaka oseba, ki vstopa v Slovenijo in ima bolezenske znake ali je celo potrjeno okužena z novim koronavirusom, dolžna na to takoj opozoriti že na meji in se takoj tudi povezati s svojim zdravnikom ali s službo nujne medicinske pomoči, kjer bodo tudi dobili natančna navodila. Kacin je dodal, da se ob vstopu v državo odloča na individualni ravni in se osebi vstop v Slovenijo lahko zavrne, če ima potrjeno okužbo, ali če kaže bolezenske znake covida-19.

Za nadaljnji razvoj dogodkov bo ključno neprestano spremljanje epidemiološke situacije tako pri nas, kot v EU in širše, pravi Kerstin Petričeva. "V primeru, da bi se situacija spremenila, kar se bo preverjalo vsakih sedem dni, bomo režim na mejah primerno prilagodili," je napovedala.

Ta vikend bo po Kacinovih besedah prehodno obdobje, ko "moramo odgovoriti, kakšen bo ustrezen operativen način" prehajanja meje. "Videli bomo, kakšna gneča se lahko pojavi ta vikend na mejnih prehodih s Hrvaško, kako se bo epidemiološka slika slabšala v naslednjih dneh, predvsem pa bomo videli, koliko ljudi se bo vrnilo že v nedeljo zvečer," je sklenil vladni govorec.

Ukrepi za blaženje posledic se bodo iztekli konec maja, v pripravi pa tretji protikoronski zakon

Odlok o preklicu epidemije, ki je bil v uradnem listu objavljen v četrtek, začne veljati danes, uporablja pa se od 31. maja. Majske finančne pomoči tako ostajajo v celoti. Delovna skupina pa se bo danes lotila priprave vsebine za tretji protikoronski zakon, ki naj bi med drugim zagotovil dodatno pomoč najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem in vzpostavil shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

Zakon bo sledil prvima dvema, večina ukrepov iz mega paketa za blaženje posledic krize pa se bo iztekla konec maja. Če vlada do danes epidemije ne bi preklicala, bi se podaljšali za mesec dni.  Kot pojasnjuje Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), bo to pomenilo, da ne bo več nadomestila za čas, ko so delavci na čakanju, prav tako ne oprostitve plačila za pokojninsko zavarovanje, kriznega dodatka in univerzalnega dohodka za samozaposlene osebe.

Infektologinja: Čas bo pokazal, ali je bilo prav, da smo hitro sproščali ukrepe

Tudi infektologinja Mateja Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je danes v izjavi za medije povedala, da konec epidemije ne pomeni konca vseh ukrepov.

"Konec epidemije pomeni, da se zmanjšuje pomoč gospodarstvu, da se spremenijo nekatere pravne odločbe, medtem ko vsi ukrepi, ki se nanašajo na preprečevanje širjenja okužbe, ostajajo," je zatrdila. Še vedno tako ostajajo ukrepi, kot so nošenje mask, vzdrževanje medsebojne razdalje najmanj 1,5 metra in skrb za umivanje oziroma razkuževanje rok. "Odlok o preklicu epidemije tega ne spreminja," je dodala.

Epidemija po njenih besedah še vedno traja, je pa res, da je epidemiološka slika v zadnjih desetih dneh ugodna. "To, ali je bil pravi čas, da smo hitro in na veliko sproščali ukrepe, bo pokazal čas. Potem bomo lahko ocenjevali," je ocenila.

Še v četrtek je bilo iz vrst stroke slišati pomisleke glede preklica epidemije, saj da se trenutno šele sproščajo nekateri ukrepi, zato je težko oceniti, kaj bo to prineslo.

Ali bo prišlo do drugega vala epidemije ali ne, je po besedah Logarjeve težko napovedovati. "Je pa dejstvo, da je malo epidemij v zgodovini potekalo v enem valu. Najbolj znana je španska gripa z bistveno večjim drugim valom. Upam, da tega sedaj ne bo," je dejala.

Prvi v EU razglasili konec epidemije

Epidemija je bila razglašena še v času vlade Marjana Šarca oziroma dan pred zaprisego vlade Janeza Janše. Kmalu po razglasitvi epidemije je začelo ugašati javno življenje, s čimer so želeli pristojni ustaviti širjenje virusa.

Prvi primer potrjene okužbe je bil v Sloveniji zabeležen 4. marca, do 13. maja pa so našteli 1464 potrjenih okužb, umrli pa so 103 bolniki s covidom-19. Največja žarišča so bila v nekateri domovih za starejše.

Konca epidemije sicer še ni najavila nobena druga evropska država.