V Nemčiji potrdili podaljšanje protikoronskih ukrepov do 7. marca

V Nemčiji so se kanclerka Angela Merkel in ministrski predsedniki dežel danes dogovorili, da podaljšajo večino ukrepov za zajezitev novega koronavirusa do 7. marca. Izjema bo veljala za frizerje, ki bodo lahko odprli salone 1. marca. Odločitev glede odprtja šol in vrtcev pa bo v domeni deželnih oblasti.

V zaključnem dokumentu so Merkova in ministrski predsedniki nemških dežel opozorili na hitro širjenje bolj nalezljivih različic novega koronavirusa in izpostavili, da je zaradi tega potrebna še večja previdnost, da se število okužb ohrani na nizki ravni. Do 7. marca bo tako v Nemčiji ostala zaprtih večina storitev in trgovin. Veljavnost ukrepov bi se sicer iztekla v nedeljo.

Glede šol in vrtcev so se danes strinjali, da jih bodo odpirali postopoma. Kdaj in kako hitro jih bodo odpirali, se bodo odločali na ravni dežel in ne države. Za več varnosti v učilnicah bodo poskrbeli hitri testi na novi koronavirus. Nemško ministrstvo za zdravje pa bo preverilo, ali bi lahko učitelje in vzgojitelje cepili prednostno.

V nekaterih nemških deželah se bodo tako učenci v šole vrnili že prihodnji teden. Kanclerka je sicer zagovarjala postopno odprtje šol od 1. marca.

Dogovorili so se še, da bo naslednji sklop odprtij sledil, ko bodo beležili stabilno sedemdnevno incidenco pri največ 35 okužbah na 100.000 prebivalcev. Takrat bi lahko odprli trgovine, muzeje, galerije in še več storitev.

V Nemčiji je incidenca zadnjih sedmih dni 68. Najhuje je bilo konec decembra, ko je bila 198. V zadnjem dnevu so potrdili še 8072 okužb, umrlo pa je 813 ljudi. Skupno so v državi doslej potrdili skoraj 2,3 milijona okužb, od tega je umrlo skoraj 63.000 ljudi. Doslej je drugi odmerek cepiva proti covidu-19 dobilo več kot milijon ljudi.

Strožje ukrepe za zajezitev pandemije so v Nemčiji uvedli novembra. Takrat so zaprli restavracije, bare, rekreacijske in športne objekte, sredi decembra pa še šole in nenujne trgovine. Ukrepe so večkrat podaljšali in jih zaostrili, med drugim so sedaj zaprte tudi šole in vrtci, na javnem prometu pa je obvezno nošenje zaščitnih mask, ki zagotavljajo večjo zaščito.

V Franciji več kot 80.000 mrtvih zaradi covida-19

V Franciji je covid-19 zahteval več kot 80.000 življenj, potem ko so v torek poročali o več kot 700 mrtvih bolnikih v bolnišnicah in domovih za starejše v zadnjih 24 urah. Od začetka epidemije so v državi s skoraj 70 milijonov prebivalcev potrdili najmanj 3,3 milijona okužb z novim koronavirusom, od tega v zadnjem dnevu 18.000. Število novih covidnih bolnikov v bolnišnicah ostaja visoko. V bolnišnicah se jih je v torek zdravilo 27.634, od tega 1931 novih. V ponedeljek pa je bilo v bolnišnicah 1893 bolnikov več kot dan prej, kažejo podatki zdravstvenih oblasti. Na intenzivnih oddelkih so sprejeli okoli 334 novih bolnikov. Doslej so proti covidu-19 cepili več kot 2,353 milijona ljudi, od tega 366.733 tudi z drugim odmerkom.

Parlament je v torek odobril podaljšanje izrednih zdravstvenih razmer do 1. junija. Izredne zdravstvene razmere, ki veljajo od oktobra, vladi omogočajo uvedbo strogih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, vključno s policijsko uro, ki se začne ob 18. uri. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov pa v državi vse bolj narašča nezadovoljstvo. Lastniki restavracij, ki so zaprte od oktobra, vse glasneje zahtevajo ponovno odprtje poslovanja, za odpravo omejitev pa si prizadevajo tudi smučišča.

Širše območje Aten znova pod strogim zaprtjem

Zaradi naraščanja okužb z novim koronavirusom bodo na širšem območju grške prestolnice Atene od četrtka za okoli štiri milijone prebivalcev za dva tedna znova veljale stroge omejitve javnega življenja. Grški premier Kiriakos Micotakis je v torek zvečer v televizijskem nagovoru ukrepe utemeljil z velikim porastom okužb z novim koronavirusom, naraščanjem hospitalizacij in širjenjem novih različic virusa. Poudaril je, da še vedno lahko preprečijo tretji val epidemije, ki jim grozi.

Na širšem območju Aten živi okoli štiri milijone ljudi, kar je več kot tretjina vseh prebivalcev države. Premier je dejal, da se zaveda, kako težki so ukrepi za družbo v celoti, in obljubil, da če bo le mogoče, bodo to zadnji tako strogi ukrepi. 

Od začetka pandemije jo vlada skuša zajeziti s strogimi in predvsem pravočasnimi ukrepi. Stroge omejitve javnega življenja je uvedla že marca lani in nato znova od začetka novembra. Ob odhodu od doma, za katerega morajo imeti utemeljen razlog, morajo državljani civilno zaščito obvestiti s SMS. Omejeno je tudi gibanje med regijami.

Šole in nenujne trgovine so znova odprli šele sredi januarja. Zatem se je število okužb z novim koronavirusom potrojilo s 500 na 1500 na dan.

Bolnišnice so znova pod močnim pritiskom zaradi covidnih bolnikov, je v torek opozoril minister za zdravje Vasilis Kikilias. Na širšem območju Aten je zasedenih 71 odstotkov postelj za covidne bolnike na intenzivnih oddelkih. Zdaj se jih tam zdravi več kot 270, je povedal. Grški zdravstveni sistem po večletni hudi finančni krizi sicer ni v preveč dobrem stanju.

V torek so poročali o 1526 novih okužbah z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, potem ko so v ponedeljek poročali o 638. Polovico novih okužb so potrdili v Atenah. Od začetka epidemije je umrlo 6017 bolnikov s covidom-19.

Od enajstih milijonov prebivalcev so jih do zdaj vsaj z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepili skoraj 420.000. Tako kot več članic EU so cepljenje s cepivom AstraZenece omejili na mlajše od 65 let, dokler ne bodo znani podatki o učinkovitosti cepiva pri starejših. Kikilias je napovedal, da naj bi bili znani do konca februarja.

V Rusiji se je proti covidu-19 cepilo več kot dva milijona ljudi

V Rusiji se je z domačim cepivom proti covidu-19 Sputnik V doslej cepilo več kot dva milijona ljudi, so sporočili z raziskovalnega inštituta Gamaleja, kjer so razvili cepivo.

Namestnik direktorja inštituta Denis Logunov je za ruske medije pojasnil, da je prvi odmerek cepiva prejelo 2,2 milijona ljudi, oba odmerka pa 1,7 milijona. V Rusiji želijo cepiti skoraj 69 milijonov od 150 milijonov prebivalcev, preden bodo ukinili ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Kljub temu se življenje v Rusiji počasi vrača v običajne tirnice. V Moskvi bari in restavracije delujejo kot običajno, delo od doma ni več obvezno.

Rusiji drugi val epidemije ni prizanesel, oblasti pa upajo, da bodo virus premagale s cepivom. Še pred začetkom kliničnega testiranja so avgusta lani registrirali cepivo Sputnik V, cepljenje pa se je začelo decembra. V medicinski reviji Lancet so minuli teden objavili rezultate, ki so pokazali, da je SputnikV varen in 91,6-odstotno učinkovit.

Južna Afrika bo cepljenje začela s cepivom Johnson & Johnsona

Južna Afrika, ki je zaradi slabšega učinka cepiva AstraZenece proti južnoafriški različici novega koronavirusa odložila začetek cepljenja proti covidu-19, bo cepljenje začela s cepivom Johnson & Johnsona, ki sicer še ni odobreno, je danes sporočil minister za zdravje Zweli Mkhize. 

Južna Afrika, ki je najhuje prizadeta afriška država v pandemiji covida-19, bi morala prejšnji teden začeti cepilno kampanjo proti tej bolezni z milijoni odmerkov cepiva, ki sta ga razvila AstraZeneca in oxfordska univerza. Vendar pa so se odločili začetek odložiti.

Študija univerze Witatersrand v Johannesburgu in britanskega Oxforda je namreč pokazala, da to cepivo nudi zgolj "minimalno" zaščito pred blagim do zmernim potekom covida-19 po okužbi z južnoafriško različico. Ugotovili so, da učinkovitost znaša zgolj 22 odstotkov. Podatkov o učinkovitosti pri hudem poteku še nimajo.

Je pa, kot je danes pojasnil minister Mkhize, proti južnoafriški različici dokazano učinkovito cepivo Johnson & Johnsona. To sicer še ni odobreno. "Postopki odobritve za uporabo v Južni Afriki že potekajo," je dejal minister. Povedal je še, da si je Južna Afrika zagotovila tudi cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, o nakupu pa se dogovarja tudi z drugimi proizvajalci. "Smo v napredni fazi ocenjevanja in pogovorov za dobavo cepiva Sputnik V," je pojasnil in dodal, da Kitajska trenutno preučuje južnoafriško ponudbo za cepivo proizvajalca Sinopharm, potekajo tudi pogajanja z Moderno.

Po ministrovih besedah bodo znanstveniki še naprej preučevali učinkovitost cepiva AstraZenece v Južni Afriki, glede na njihova priporočila pa se bodo oblasti odločile, ali naj cepivo uporabijo ali ga bodo zamenjali, preden mu bo 30. aprila potekel rok uporabe.

V Južni Afriki so do zdaj potrdili 1,4 milijona okužb z novim koronavirusom in več kot 45.000 smrti zaradi covida-19. V tej državi je zelo razširjena bolj nalezljiva različica virusa B.1.351, ki se je razširila tudi že v nekatere druge države. Številne so zato omejile vstop za potnike iz Južne Afrike in sosednjih držav.

Avstrija naročila 30,5 milijona odmerkov cepiva proti covidu-19

Avstrijska vlada je sklenila naročiti še dodatnih šest milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19, večino od ameriške Moderne, nekaj pa tudi od francoske Valneve in ameriškega Novavaxa, je sporočil avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober. Skupno bo država z okoli 8,9 milijona prebivalci naročila 30,5 milijona odmerkov cepiva.

Dodatnih šest milijonov odmerkov je iz zalog EU, iz katerih lahko članice naročijo dodatne odmerke. Od tega bo 2,9 milijona odmerkov Moderne, ki bodo na voljo konec drugega letošnjega četrtletja. 1,2 milijona odmerkov, ki bodo dobavljivi konec leta, bo od Valneve, 1,9 milijona pa od Novavaxa. Skupno bodo dodatni odmerki stali 73 milijonov evrov.

Anschober je tudi zavrnil očitke, da bo Avstrija preveč odvisna od AstraZenecinega cepiva, ki je manj učinkovito proti južnoafriški različici virusa, razširjeni tudi v Avstriji. Kot je dejal, je večino, 11,1 milijona odmerkov, naročila pri ameriškem Pfizerju in nemškem BioNTechu.

Sicer je Avstrija naročila še 5,9 milijonov odmerkov cepiva AstraZenece, 2,5 milijona odmerkov cepiva podjetja Johnson&Johnson, tri milijone odmerkov CureVaca, 4,7 milijona Moderne, 1,9 milijona odmerkov Novavaxa, 1,2 milijona odmerkov Valneve in 200.000 odmerkov proizvajalca Sanofi. Skupno bo Avstrija za cepivo proti covidu-19 odštela 388,3 milijona evrov. Cepiva po oceni ministra ne bo preveč - če ga bo kaj ostalo, ga bodo lahko prodali naprej.

V Avstriji so po besedah Anschoberja proti covidu-19 doslej cepili 350.000 ljudi, med njimi jih je 100.000 prejelo že drugi odmerek cepiva. Od začetka pandemije so opravili enajst milijonov testiranj na novi koronavirus, trenutno jih opravijo okoli milijon testiranj na teden, od sobote celo 200.000 dnevno.

V državi, kjer so pred tremi dnevi zrahljali ukrepe proti pandemiji covida-19, sicer število novih okužb z novim koronavirusom znova narašča. V zadnjem dnevu so jih potrdili 1469. To je po poročanju agencije APA morda povezano z večjim številom testiranj za koriščenje storitev, pri katerih prihaja do telesnega stika. Največ, 283 novih primerov, so zabeležili v Spodnji Avstriji, sledijo avstrijska Štajerska z 269, Zgornja Avstrija z 213 in Dunaj z 203 primeri. Na avstrijskem Koroškem so potrdili 124 novih okužb.

Za covidom-19 je v zadnjem dnevu umrlo 43 ljudi. Gre sicer le za podatke avstrijskega notranjega ministrstva, ne pa tudi ministrstva za zdravje.

Izrael naj bi še ta mesec uvedel potrdila o cepljenju za obisk določenih storitev

Izrael namerava že do konca meseca začeti izdajati t. i. zelene dovolilnice, s katerimi bodo lahko tisti, ki so že bili cepljeni proti covidu-19, obiskali določene hotele, fitnese in druge ustanove za prostočasne aktivnosti. Prejeli jih bodo tudi tisti, ki so preboleli to bolezen, je danes napovedal izraelski zdravstveni minister Julij Edelštajn.

Izraelska vlada namerava 23. februarja zagnati aplikacijo, v kateri bo zabeleženo, da je bil nekdo cepljen proti covidu-19, oziroma, da ga je prebolel. V njen naj bil 72 ur tudi rezultat testiranja na novi koronavirus, kar bi posamezniku omogočilo, da mu ne bi bilo treba upoštevati določenih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, poroča izraelski portal ynet.

Izrael, ki ima okoli devet milijonov prebivalcev, je ena najuspešnejših držav pri cepljenju proti koronavirusni bolezni 19. Doslej so s prvim odmerkom cepili 3,6 milijona ljudi, od tega jih je 2,2 milijona prejelo že oba odmerka.

Država se sicer kljub strogim omejitvenim ukrepom še naprej sooča tudi z visokim številom novih okužb z novim koronavirusom. V zadnjem dnevu so po podatkih zdravstvenega ministrstva potrdili 6062 novih okužb, kar je približno 2000 manj kot pred tednom dni. Število hudo bolnih ostaja visoko, in sicer jih je 1020.

Na Hrvaškem zabeležili prve tri okužbe z britansko različico koronavirusa

V minulih 24 urah so na hrvaškem ob opravljenih 6829 testih potrdili 577 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 14 bolnikov s covidom-19. Sicer pa so potrdili prve tri okužbe z britansko različico novega koronavirusa. V zagrebški kliniki za infekcijske bolezni dr. Fran Mihaljević so v torek britansko različico novega koronavirusa potrdili pri 50-letniku in pri triinpolletnem otroku iz Zagreba, pa tudi pri 34-letniku z območja brodsko-posavske županije, je potrdila direktorica klinike Alemka Markotić. Kot je dejala, ne gre za nobeno presenečenje, saj so pričakovali, da bodo različice novega koronavirusa odkrili tudi na Hrvaškem.

V hrvaškem zavodu za javno zdravstvo (HZJZ) so prejeli preliminarne pozitivne izide osmih vzorcev na britansko različico novega koronavirusa, ki so jih poslali na analizo kolegom v Španijo, je pojasnil hrvaški epidemiolog Bernard Kaić. Povedal je, da od tam še ni uradne potrditve, da gre za novo različico virusa, a je povsem verjetno, da je bila nova različica virusa v državi že sredi januarja, ko so vzeli vzorce, ki so jih potem poslali na analizo v Španijo. Dodal je, da so danes objavljene številke na novo okuženih v državi nekoliko nižje kot prejšnjo sredo, ko so imeli 730 novih primerov okužbe. V sredo pred tem so imeli 857 okužb. Izpostavil je, da je 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev 146.

Na Hrvaškem imajo 2596 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se trenutno zdravi 1055 bolnikov s covidom-19, pomoč medicinskih ventilatorjev pa potrebuje 92 ljudi. V samoizolaciji je nekaj več kot 12.760 državljanov. Skupno so na Hrvaškem od 25. februarja lani potrdili več kot 236.330 okužb z novim koronavirusom in zabeležili 5238 smrtnih žrtev covida-19. Okrevalo je skoraj 228.500 obolelih. Doslej so testirali 1.244.515 državljanov.

Na Hrvaškem so doslej proti covidu-19 cepili nekaj več kot 61.241 ljudi. Po dva odmerka cepiva je dobilo približno 40.966 državljanov. Doslej so uporabili 102.207 doza Pfizerjevega, Modernina in AstraZenecinega cepiva.

Za danes popoldan je napovedana seja znanstvenega sveta hrvaške vlade, na kateri naj bi obravnavali tudi ukrepe za zajezitev širitve okužb z novim koronavirusom po 15. februarju, ko bo potekla večina veljavnih ukrepov. Na Hrvaškem pričakujejo, da bodo sprejeli odločitev o odpiranju gostinskih lokalov vsaj za prodajo kave za s seboj, kot tudi vnovično obratovanje telovadnic.

V češki obmejni regiji visok delež okužb z britansko različico koronavirusa

Nova študija kaže na velike regionalne razlike pri razširjenosti britanske različice novega koronavirusa na Češkem. Delež te bolj nalezljive različice je v sekvenciranih vzorcih v okraju mesta Trutnov blizu tromeje s Poljsko in Nemčijo znašal okoli 60 odstotkov, v sosednjem okraju mesta Nachod 45 odstotkov, v Pragi pa manj kot deset.

Češki nacionalni inštitut za javno zdravje (SZU) je v študiji ugotovil, da morajo nadzor nad mutacijami novega koronavirusa, ki je bil prej osredotočen na prestolnico, razširiti na vso državo. Tudi češki premier Andrej Babiš je opozoril na nevarnosti novih različic virusa. Na Češkem velja stroga omejitev javnega življenja z nočno policijsko uro. Večina trgovin je zaprtih. Kljub temu narašča število okužb z novim koronavirusom. V zadnjih 24 urah so potrdili 10.165 novih okužb, največ od sredine januarja. Od začetka epidemije so v skoraj enajstmilijonski državi potrdili več kot milijon okužb, umrlo je 17.642 bolnikov s covidom-19.

Svetovalec von der Leynove: Smo šele na začetku epidemije

Posebni svetovalec predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v boju proti pandemiji covida-19, mikrobiolog Peter Piot je v pogovoru za belgijski časnik L'Echo opozoril, da bi se zahvaljujoč cepivom proti covidu-19 življenje moralo nadaljevati bolj normalno, da pa bodo morale naše družbe še naprej razmišljati kot družbe s covidom. Pričakovati gre namreč izbruhe epidemije. V času, ko cepiva vzbujajo upanje, se moramo veseliti ob zavedanju, da ne smemo počivati na lovorikah, je dejal. "Iskreno menim, da smo šele na začetku te epidemije. Na žalost. In da bomo morali začeti razmišljati kot družbe, ki živi s covidom". To ne pomeni, da bomo ostali v sedanjih kriznih razmerah. Zahvaljujoč cepivom bi se morali vrniti v dovolj normalno življenje, vendar pa bo občasno prišlo do izbruhov epidemije, je pojasnil.

Upa, da se bomo iz te krize naučili trajne lekcije. Opozoril je na potrebo po večjem usklajevanju na ravni EU, pa tudi na šibkost pri proizvodnji cepiv v uniji, ki je preveč odvisna od veliko surovin od zunaj, zlasti iz Kitajske.

V pogovoru za časnik je povedal, da ima občutek, da v Evropi, ko gre za sprejemanje ukrepov za omejitev javnega življenja, "vedno malo zaostajamo za epidemijo", a je pozdravil razvoj razmer v Belgiji. "Nekoč smo bili najbolj prizadeta država, zdaj smo vstopili v ligo tistih z najmanj okužbami. To dokazuje, da imajo kolektivni ukrepi ob odgovornosti posameznikov učinek," je dejal.

Prihod cepiv je pozdravil kot izhod iz predora. Pozdravil je tudi belgijsko strategijo cepljenja najbolj ranljivih in najstarejših, saj bo to zmanjšalo smrtnost in hospitalizacije. Pričakuje, da bo to mogoče ugotoviti že konec marca. Kot zaskrbljujoče pa je izpostavil mutacije novega koronavirusa, katerih razumevanje je Svetovna zdravstvena organizacija minuli teden izpostavila kot izziv Evrope. Poudaril je, da morajo vse države izvajati sekvenciranje, da bi identificirali različice virusa, ki bi lahko povzročale probleme zaradi hitrejšega prenosa ali slabšega učinkovanja cepiv.

Meni, da je potrebno razmišljati o verjetni potrebi po razvoju dodatnih cepiv, če novih različic virusa sedanja cepiva ne bodo mogla nadzirati. "Nismo še tam, vendar moramo to predvideti," je dejal.