V torek 1097 novih okužb, z dvema odmerkoma cepili 47.693 ljudi

V torek smo opravili 5115 PCR-testiranj in pri tem potrdili 1097 novih primerov okužbe. Pozitivnih je bilo tako 21,4 odstotka vseh PCR-testov. Gre za povečanje števila primerov v primerjavi s ponedeljkom, ko smo potrdili 740 novih okužb. Včeraj je bilo opravljenih tudi 19.962 HAT-testov, podatka o številu pozitivnih ni, saj se jih potrjuje še s PCR-testi. 

Na današnji dan je hospitaliziranih 648 bolnikov s covidom-19, 126 se jih zdravi na oddelkih za intenzivno nego. V torek je po podatkih sledilnika covid-19 umrlo 12 ljudi. Sedemdnevno povprečje števila okužb znaša 838, kar je 41 manj kot dan prej. 

Krek svari pred stagnacijo krivulje okužb

Slovenija je sicer v oranžni fazi glede na semafor sproščanja ukrepov. V ponedeljek so se tako odprle trgovine po vsej državi, znova je dovoljeno prehajanje čez občinske in regijske meje. Številke v Sloveniji se zmanjšujejo, kmalu bi tako lahko prešli v rumeno fazo. Dnevno število umrlih v Sloveniji se prav tako znižuje. Se je pa začela umirjati krivulja sedemdnevne incidente, kar je po besedah direktorja NIJZ Milana Kreka opozorilo, da se "v populaciji nekaj dogaja". Po strmem padcu krivulje je tako nastala stagnacija. 

Razmere v Evropi se počasi umirjajo, žarišča ostajajo jug Švedske, Španija, Portugalska, Litva, Latvija in Češka, je na novinarski konferenci dejal Krek. Tudi Slovenija je še vedno med bolj obremenjenimi državami s covidom-19. Izpostavil je tudi, da se po Evropi širita bolj nalezljiva seva, južnoafriški in britanski. Ob pravih pogojih bosta lahko nadvladala običajni sev, pričakujemo lahko tretji val, opozarja Krek. 

Pri cepljenju težave z dobavo, do zdaj precepljenih 47.693 ljudi 

Krek je izpostavil, da je Slovenija dobro vzpostavila cepilni sistem in  da cepljenje izvajamo hitro. 

A očitno se zapleta pri dobavi, predvsem cepiva AstraZenece, kar je danes priznal tudi Krek. Konec januarja je na novinarski konferenci trdil, da po "15. februarju ne bo več težav glede cepiva. Vsak, ki se bo želel cepiti, ga bo lahko dobil." Danes pa je predstavil novo strategijo cepljenja, ki je vlada nocoj na Brdu pri Kranju ni obravnavala. Za cepivo AstraZenece so namreč slabo preučeni stranki učinki pri starejših od 65 let, je izpostavil Krek. 

Tako se bodo mRNA cepiva (Pfizerjevo in Modernino) praviloma uporabljala za osebe, starejše od 80 let, oskrbovance DSO in zdravstvene delavce, starejše od 65 let. Tudi pozneje se bodo mRNA cepiva prioritetno uporabljala za starejše od 65 let. Cepivo AstraZenece pa bo prednostno uporabljeno za kronične bolnike od 18 do 64 let ter nepokretne osebe, ki se bodo cepili na domu.

Skupno naj bi februarja Slovenija prejela 127.590 odmerkov cepiva, marca pa predvidevajo nekaj več kot 129.000 odmerkov. A tu je še veliko nejasnosti zaradi dobave cepiva AstraZenece, priznava Krek. "Pfizer se striktno drži navodil in praviloma dobimo toliko odmerkov kot napovedano. Pri Moderni se praviloma zmanjša število odmerkov, pri AstraZeneci pa je trenutno veliko zapletov na evropski ravni. Upamo, da se bodo ti zapleti ustrezno rešili." 

Do 14. februarja je bilo v Sloveniji z enim odmerkom cepljenih 70.888 oseb, z dvema odmerkoma pa 47.693 oziroma 2,3 odstotka na 100 prebivalcev. Trenutno prevladuje Pfizerjevo cepivo, po načrtih iz decembra pa bi moralo biti vodilno cepivo AstraZenece. 

Prioritetno cepimo populacijo nad 80. letom starosti, je poudaril Krek. Pozval je tudi vse starejše od 80. let, naj pokličejo svoje zdravnike in se prijavijo v vrsto za cepljenje. Prihodnji teden naj bi precepili vse starejše od 80 let, ki so jih njihovi osebni zdravniki uvrstili na prednostni seznam.

Količine cepiva v posameznih krajih naročajo cepilni centri, običajno zdravstveni domovi, ki zberejo naročila pri zdravnikih. Ker imajo ti različne strukture bolnikov, se stanje med njimi razlikuje. "Ključen je lečeči zdravnik. On odloča, kdo ima prioriteto v njegovi ambulanti," je poudaril Krek.

Pri NIJZ spremljajo stranke učinke po cepljenju, prijavi pa se jih lahko tudi na Javno agencijo za zdravila. Največ neželenih učinkov so do zdaj zaznali pri Pfizerjevem cepivu, in sicer 1312, medtem ko je bilo za cepivo AstraZenece le pet prijav neželenih stranskih učinkov. Najpogostejši stranki učinki so splošne težave, kot je bolečina v rokah, sledijo prebavne težave, psihične motnje ... 

Krek se je na novinarski konferenci odzval tudi na napoved, da bo Hrvaška naročila rusko cepivo Sputnik V. Dejal je, da se Slovenija drži načela, da evropske agencije potrjujejo cepiva. Zavedamo se, da moramo imeti pri cepljenju zelo visok standard, ki ga lahko dosežemo samo, če gremo prek EME, je dejal Krek.

Pogoji za prehod v rumeno fazo še niso izpolnjeni 

Pogoji za prehod v rumeno fazo bodo izpolnjeni, ko sedemdnevno povprečje novo potrjenih primerov pade pod 600, hospitaliziranih pa pod 500. Po vladnem načrtu sproščanj ukrepov so takrat med drugim predvideni vrnitev ostalih dijakov v šole, predavanja na fakultetah, pa tudi odprava prepovedi gibanja v nočnem času po vsej državi.

Po ocenah Instituta Jožef Stefan (IJS) bi ob trenutnih pogojih lahko v rumeno fazo prešli na začetku marca. Tedensko povprečje manj kot 600 okužb na dan bi lahko po napovedih IJS dosegli 1. marca, manj kot 500 hospitaliziranih v bolnišnicah pa tri dni za tem. Reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi okužbo prenese en okuženi z novim koronavirusom, je po ocenah instituta 0,83.

Okužbe razpršene po vsej državi

Maja Bratuša, ki vodi vladne novinarske konference o stanju epidemije covida-19, je v torek opozorila, da so okužbe razpršene po vsej državi, kar kaže na to, da razmere še vedno niso tako dobre, kot bi si želeli. Epidemiološka stroka in vlada bosta zato pozorno spremljali epidemiološke razmere po zadnjem večjem sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije, predvsem odprtju šol za vse osnovnošolce.