Nemčija podaljšuje zaprtje države, Kurz se pri cepivih ne bo zanašal na EU

Čeprav se širjenje novega koronavirusa v številnih državah sveta upočasnjuje, predvsem zaradi cepljenja ter omejitvenih ukrepov, je "še preuranjeno in nerealistično" meniti, da bo pandemije konec do konca tega leta, opozarja direktor WHO za izredne razmere Michael Ryan. Na tiskovni konferenci v Ženevi je poudaril, da bo cepljenje najranljivejših skupin prebivalstva, tudi zdravstvenih delavcev, sicer pomagalo omiliti pritisk na bolnišnice. "Če cepiva začnejo vplivati ne zgolj na število smrti in hospitaliziranih, ampak začnejo pomembno vplivati tudi na tveganje za prenos okužbe, potem menim, da bomo pospešeno začeli nadzorovati to pandemijo," je dejal. 

Prejšnji teden je število novih okužb na svetovni ravni poskočilo prvič v dveh mesecih, povzema Guardian. Število okužb se povečuje v štirih od šestih regij WHO, v Evropi, v obeh Amerikah, jugovzhodni Aziji in vzhodnem Sredozemlju. A to po besedah generalnega sekretarja WHO, Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa, ni presenečenje. Povečanje okužb je delno "posledica omilitve ukrepov, širjenja različnih sevov", poleg tega pa so se ljudje bolj sprostili, je še dodal. 

Cepiva pomagajo reševati življenja, a če se države zanašajo zgolj na cepiva, "delajo napako", še opozarja vodja WHO. Pri tem je opozoril tudi na neenakost pri dostopu do cepiv. Pozdravil je sicer začetke cepljenja v Gani in Slonokoščeni obali, a "do tega je prišlo skoraj tri mesece zatem, ko so nekatere najbogatejše države sveta začele s kampanjo cepljenja". 

V Nemčiji načrtujejo podaljšanje zaprtja do 28. marca

Nemška kanclerka Angela Merkel načrtuje podaljšanje zaprtja države do predvidoma 28. marca, kljub temu pa na nekaterih področjih od ponedeljka predvidevajo sproščanje ukrepov za zajezitev pandemije covida-19, je razvidno iz osnutka pred sredinim srečanjem s predsedniki dežel.

Glede na osnutek, ki ga povzema portal nemškega tednika Der Spiegel, bi se lahko od prihodnjega tedna družijo do pet članov dveh gospodinjstev, med velikonočnimi prazniki pa bi bili dovoljeni tudi obiski svojcev.

V vseh nemških deželah bi se lahko odprle knjigarne, cvetličarne in vrtnarije. To bi bilo drugo sproščanje po šolah in frizerjih v krajšem času. Pogoj je upoštevanje higienskih predpisov in omejitve 20 kvadratnih metrov na stranko. Sprostitev bi veljala tudi za šole vožnje ob predložitvi negativnega testa, dovoljen bo predvidoma tudi šport na prostem za do deset oseb. O nekaterih drugih sprostitvah bi lahko ob boljši epidemiološki sliki nemške dežele odločale same.

V Lombardiji zaostrujejo protikoronske ukrepe, o tem razmišljajo tudi v Trstu

Deželna vlada v Lombardiji je za provinco Como ter več občin v provincah Mantova, Cremona, Pavia ter v bližini Milana uvedla strožje ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, ki bodo začeli veljati v sredo. 

V okviru zaostritve bodo omejili javno življenje, kar pomeni zaprtje barov, restavracij in večine trgovin. Prebivalci na javnih prostorih ne bodo smeli več uživati hrane in pijače, domove pa bodo lahko zapustili le za nujne opravke. Tudi šolanje se bo spet preselilo na splet. Celotna Lombardija je sicer trenutno v oranžnem območju, opisani ukrepi pa običajno veljajo za rdeča območja.

V ZDA svarila pred četrtim valom 

Ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi medtem svari pred četrtim valom epidemije v ZDA. Direktorica Rochelle Walensky je v ponedeljek posvarila, da bi lahko četrti val državo zajel, še preden bodo uspeli precepiti zadostno število prebivalstva. "Ob tolikšnem številu primerov, s širjenjem sevov, tvegamo, da nazadujemo. Zdaj ni čas za omilitev kritično pomembnih ukrepov, za katere vemo, da lahko zaustavijo širjenje covida-19 v naših skupnostih." Dodala je tudi, da imajo sicer možnost zaustaviti četrti val. Nevarnost pa trenutno predstavlja predvsem širjenje novih sevov. 

Po podatkih univerze Johns Hopkins, ki od samega izbruha virusa v Vuhanu spremlja pandemijo na svetovni ravni, so v ZDA do sedaj potrdili 28,5 milijona primerov okužbe, umrlo je okoli 513.000 ljudi. Število primerov je v začetku leta začelo upadati, sedaj pa se znova povečuje. 

Podatki o primerih t. i. dolgega covida-19 pri otrocih so zaskrbljujoči, medtem opozarjajo britanski znanstveniki. Dolgoročnih posledic bolezni pri otrocih ne bi smeli ignorirati, še posebej v luči pomanjkanja cepiv za to starostno skupino, dodajajo. Nedavno objavljeni statistični podatki namreč kažejo, da je 13 odstotkov mlajših od 11 let ter 15 odstotkov starih med 12 in 13 let poročalo o vsaj enem simptomu dolgoročnega covida-19 približno 5 tednov po potrjeni okužbi s koronavirusom.

Čeprav otroci okužbo večinoma prebolevajo brez hujših posledic in simptomov, ostaja še vedno odprto vprašanje, ali okužba (tudi če jo prebolijo asimptomatsko ali zgolj z blagimi simptomi) pri njih pušča dolgoročne posledice, je za Guardian dejal profesor imunologije Danny Altmann. 

V Franciji bodo s cepivom AstreZenece cepili starejše od 65 let 

V Franciji bodo cepivo AstraZeneca prejeli tudi starejši od 65 let, ki imajo obstoječa druga zdravstvena stanja. Gre za spremembo priporočil, ki so do sedaj velevala, naj se s tem cepivom cepi le mlajše od 65 let, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o učinku cepiva za starejše. Francoski zdravstveni minister Olivier Véran je v ponedeljek dejal, da bodo z AstraZeneco sedaj cepili osebe do 74 leta starosti, starejši od 75 let pa bodo še naprej prejemali cepivi Pfizer in Moderne. Cepivo AstraZenece je sicer več evropskih držav odobrilo le za mlajše od 65 let.

Kurz se pri cepivih ne namerava več zanašati na EU

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je pred odhodom v Izrael napovedal spremembo strategije glede pandemije covida-19. Avstrija skupaj z nekaj drugimi državami t.i skupine Prvih akterjev, se v prihodnje ne bo več zanašala na Evropsko unijo ter bo na področju razvoja cepiva proti covidu-19 okrepila sodelovanje z Izraelom, je napovedal. 

Kurz je še pojasnil, da je bil dostop do cepiv s posredovanjem EU pravilen, vendar je Evropska agencija za zdravila prepočasna pri izdajanju dovoljenj za cepiva, prihaja pa tudi do težav pri dobavi cepiv.

"Zato se moramo pripraviti na nove mutacije in ne smemo biti več odvisni od EU pri proizvodnji cepiv druge generacije," je poudaril. Glede na ocene strokovnjakov se bosta morali vsako leto proti covidu-19 cepiti dve tretjini prebivalstva.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek napovedal, da namerava s Kurzem in dansko premierko Mette Frederiksen govoriti o sodelovanju na področju proizvodnje cepiv. Izrael velja za eno najbolj uspešnih držav pri cepljenju prebivalstva. Od sredine decembra so najmanj enkrat cepili že okoli polovico državljanov.