S starostjo število okuženih in smrtnih žrtev narašča, največ umrlih iz domov za starejše

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je večina umrlih zaradi bolezni covid-19 starejših. Več kot 80 odstotkov umrlih je starejših od 75 let, skoraj 60 odstotkov pa starejših od 85 let. Zaradi bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, je v Sloveniji do vključno torka (do polnoči) umrlo 61 oseb.

NIJZ podatke o umrlih dobiva z zamikom, zato se spodnja tabela nanaša na podatke, ki so povzeti iz zbirke podatkov o nalezljivih boleznih na včerajšnji dan (14. april), so pojasnili. V tabeli je tako obravnavanih 53 smrtnih žrtev.

Tabela s prikazom starostne strukture umrlih zaradi koronavirusa:

Vir: NIJZ

Podatki NIJZ kažejo, da je porazdelitev umrlih po spolu enakomerna. Med umrlimi je bilo včeraj 27 žensk in 26 moških. Umrli so starejši od 45 let, s starostjo pa število smrtnih žrtev narašča. V starostni kategoriji od 75 do 84 let je umrlo 13 oseb, med starejšimi od 85 let pa je 31 smrtnih žrtev.

Podatkov o pridruženih boleznih umrlih na NIJZ nimajo.

Radio Slovenija je sicer poročal, da je največ smrtnih žrtev v domovih za starejše. Od 56 žrtev naj bi jih v domovih za starejše umrlo 75 odstotkov. Vprašanja o tem, koliko od umrlih je bilo varovancev domov za starejše in katerih, smo poslali tudi na NIJZ, kjer pa so nam odgovorili, da bodo podatki o tem "verjetno objavljeni na spletni strani v prihodnjih dneh".

Gantar: Število smrti, tudi med starejšimi, nič večje kot v preteklih letih

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na vladni novinarski konferenci dopoldne dejal, da je za posledicami okužbe z novim koronavirusom po zadnjih podatkih v Sloveniji umrlo 61 oseb, večina iz domov za starejše. "Ne gre za mlajše bolnike," je dodal.

Je pa izpostavil, da podatki o številu smrti, tudi med starejšimi, trenutno ne odstopajo od tistih iz let 2018 in 2019. "Umrljivost se v tem trenutku bistveno ne razlikuje od prejšnjih let, tudi po starostnih kategorijah ne," je dejal. Sam razlog vidi v dejstvu, da se je letos zmanjšalo število drugih respiratornih okužb, ki so za ranljivo populacijo prav tako lahko smrtno nevarne, čeprav znanstvenih dokazov za to ni. "Strokovne razlage za to so lahko zelo različne." 

Znova je zatrdil, da imajo domovi za starejše že od samega začetka jasna navodila, kako ravnati v primeru pojava respiratornih okužb ali okužbe s koronavirusom. A vsi domovi nimajo pogojev, da bi navodila striktno izpolnjevali, na drugi strani pa je "v ospredju izrazita kadrovska stiska".

Tako institucionalna oskrba starejših kot zdravstvo sta bila v zadnjih letih zapostavljena in investicijsko podhranjena. "Danes sta tako najbolj izpostavljena dva sistema, ki sta bila v zadnjih letih dokaj zapostavljena. Lovimo ravnotežje, mislim, da smo uspeli urediti veliko stvari, a vsega nadoknaditi za vsa ta leta nazaj se v kratkem času ne da," je posvaril.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki so na voljo za soboto, je med vsemi obolelimi z novim koronavirusom v Sloveniji 238 oskrbovancev domov za starejše ter 83 tam zaposlenih.

Tudi delež potrjenih okužb v Sloveniji najvišji pri najstarejših

Po podatkih NIJZ je v najvišji starostni skupini, torej pri prebivalcih, starejših od 85 let, izrazito visok delež potrjenih okužb. Kot so pojasnili na inštitutu, je to pričakovano, saj sistem najbolj zazna bolnike z najtežjim potekom bolezni, ki je pogostejši pri starejših.

Tako je bil v ponedeljek v tej skupini delež okuženih 250,6 na 100.000 prebivalcev. Le eno starostno skupino nižje (75–84 let) je bil ta delež občutno manjši, in sicer 87,9 okuženega na 100.000 prebivalcev.

"Zdravstveni sistem po eni strani najbolj zazna in registrira tiste bolnike, pri katerih je potek bolezni najtežji, saj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Po dosedanjih izkušnjah je naraščajoča starost dejavnik tveganja za težek potek covida-19, zato potrebuje pregled, diagnostiko in sprejem v bolnišnico več starejših kot mlajših oziroma otrok, kjer je potek večinoma lahek," so zapisali.

Bolnik z zelo lahkim potekom se zdravi sam, ne potrebuje zdravnika in ni testiran. Zelo podobno je pri gripi ali drugih respiratornih okužbah, so še pojasnili na NIJZ.

Kot so dodali, pa so "drug, zelo pomemben vzrok visoke incidenčne stopnje pri starejših nedvomno izbruhi v domovih za starejše".

"Ob pojavu covida-19 v domovih za starejše se poveča pozornost in s tem testiranje vseh ostalih, ki imajo respiratorne znake. Oskrbovanci domov za starejše v pandemiji v Sloveniji predstavljajo kar zajeten odstotek vseh zbolelih s potrjenim covidom-19," so zapisali na NIJZ.

Pozitivni primeri covid-19 po starostnih skupinah:

*Tabela ne vključuje podatkov za okužene, stare več koz 85 let. Teh je po podatkih NIJZ skupaj 131 (33 moških in 98 žensk).

Vir: NIJZ

V starostnih skupinah v osrednjem delu lestvice (15–24, 25–34, 35–44, 45–54, 55–64, 65–74 let) se delež potrjeno okuženih giblje od 41,6 na 100.000 prebivalcev v skupini od 15 do 24 let do 70,1 v skupini od 45 do 54 let.

Pri najmlajših, v skupini od 0 do štiri leta, je bil delež potrjeno okuženih v ponedeljek 5,9 na 100.000 prebivalcev, v skupini od pet do 14 let pa 9,9.