Zasidran na odprtem morju preživel 60 dni. Po dolgi poti ga čaka še hoja čez slovensko mejo

Mineva že sedem let, odkar se je Žiga Puconja prvič odpravil na ladjo za križarjenje, kjer dela v brezcarinski trgovini. In na križarki ladjarja Holland America se je znašel tudi v času pandemija koronavirusa, ko so ladje postale ena največjih žarišč izbruha, pristanišča po vsem svetu pa so zavračala izkrcavanja. Potniki so na koncu le prišli na kopno, medtem ko je bila zgodba več tisoč članov posadk križark po vsem svetu popolnoma drugačna. 

Žiga je bil na ladji kar 60 dni, njegova pot domov pa tudi danes še ni povsem končana. 

Njegova zgodba se začne v začetku februarja, ko je priletel v ameriški Miami. "To je ponavadi moje glavno pristanišče pozimi v času karibske sezone," pripoveduje. Tu se je tudi vkrcal na križarko, izbruh koronavirusa se je medtem hitro širil po vsem svetu, na več križarkah so beležili številne primere okužbe. Tudi na njegovi križarki Nieuw Amsterdam. "Na naši ladji so bile okužbe, pri nekaterih članih posadke so se pokazali simptomi konec marca. Takoj so bili izolirani v podpalubju. Skupaj smo imeli 12 okuženih." Ostali člani posadke so bili nameščeni v kabinah gostov, niso se smeli sprehajati ali družiti med seboj, odrejena jim je bila le ena ura svežega zraka. So pa njihove kabine imele balkone. 

"O tem se sicer ni govorilo, se je pa vedelo," pravi Žiga in opozori na pomanjkanje informacij, ki so jih prejeli zaposleni na ladji. "Nihče nam ni podal nobenih informacij. Do konca nismo vedeli, kam gremo, skrivali so tudi informacije, koliko je okuženih na ladji. Vem, da niso želeli delati preplaha." Pravi, da so se podpalubja enostavno izogibali. 

Zadnji potniki njegove ladje so se izkrcali 14. marca v Miamiju. "14. marca smo preprosto ostali brez služb, saj smo odvisni od gostov." Od ameriškega delodajalca je dobil zgolj posebno covid-19 klavzulo, s katero mu je bilo izplačanih 290 ameriških dolarjev dodatka za čas, ko bo plul.

"60 dni sem bil na morju. 60 dni plovbe v kabini. Iskreno povedano, bilo je noro," priznava Žiga. "Nihče ni nič vedel, kaj se dogaja, kaj se bo zgodilo. Bili smo zasidrani na odprtem morju, večinoma na Bahamih."

Nato je padla odločitev o t. i. 'patriotskih ladjah'. "Križarke so postale trajekti za ljudi. Glede na nacionalnost si bil dodeljen na sosednjo križarko." Gre za ladje krovnega podjetja Carnival Corporation, pod katerega spadajo ladje Carnival, Holland America in Princess Cruise. 

Ker je na križarkah med člani posadke največ Filipincev in drugih državljanov azijskih držav, je šlo največ ladij proti Aziji – tudi Žigova, pripoveduje. Začel je iskati načine, kako se vrniti v Slovenijo, vse pa je moral urejati sam, saj je bil na ladji kot koncesionar in ne neposredno zaposlen pri ladjarju. Prav tako ni mogel priti na let iz Miamija, saj zaradi ameriških odredb ni smel stopiti na kopno. 

Obrnil se je na veleposlaništvo v Washingtonu. Močno pohvali Ireno Rappelj oziroma "gospo Ireno", kot jo sam imenuje, ki mu je bila v veliko pomoč. "Ves čas mi je bila na voljo preko maila, bila je zelo prijazna," pripoveduje. Svetovala mu je, da bo najlažja pot domov prek Frankfurta in Zagreba, nato pa peš preko meje v Slovenijo. 

Nato je izvedel, da se čez Atlantik proti Southamptonu in od tu proti Rotterdamu podaja križarka ladjarja Princess Cruise. "Vse Evropejce, ki smo bili na ladji Holland America, so izredno izkrcali z rešilnimi čolni, skupaj z vsemi kovčki in imetjem." In tako so jih evakuirali na ladjo Princess, medtem ko je križarka Holland America plula naprej proti Aziji. 

Potovanje čez Atlantski ocean je trajalo 14 dni. Tudi na tej ladji je bilo več članov posadke, po Žigovih informacijah 14 oseb, okuženih s koronavirusom. Tudi tu so obolele namestili v podpalubje, ostali pa so bili v kabinah gostov. Dvakrat na dan so jim izmerili telesno temperaturo. 

Petega maja je ladja, na kateri je bilo med drugim približno 250 Srbov in 400 Ukrajincev, prispela v pristanišče Southampton. Krovno podjetje Carnival je za svoje zaposlene uredilo čarterske lete v posamezne države, a kot že omenjeno, je bil Žiga na križarki kot koncesionar, zaradi česar leta zanj ni bilo.  

Sam je nato našel let iz Amsterdama v Frankfurt in od tu naprej v Zagreb. Še pred tem pa je moral od kapitana pridobiti dovoljenje, da lahko zapusti ladjo – skupaj s potrdilom, da je bil v karanteni ter da je bil testiran ter je negativen na covid-19. Iz Rotterdama v Amsterdam se je odpravil z avtobusom. 

"Živeli smo v nekem mehurčku. Ko prideš na kopno, tu je popolnoma drugačna slika. Letališča so prazna, lahko bi tu plesal valček, nikjer ni nikogar. Domači so me sicer pripravili na to, da svet, ki sem ga zapustil, ni več enak." Priznava, da je najbolj "ubijalo brezdelje" ter pomanjkanje informacij. 

Žiga se trenutno nahaja v Frankturtu, danes zvečer pa bo poletel v Zagreb. Nato ga čaka pot s taksijem do meje s Slovenijo, ki jo bo moral skupaj z vsem svojim imetjem prehoditi peš. Na drugi strani pa ga bodo čakali starši. Nato bo moral še v sedemdnevno karanteno in na obvezen odvzem brisa. "Pravila so pravila, ne želim ogrožati nikogaršnjega življenja zaradi nespametnosti." 

Celotno izkušnjo z eno besedo opiše kot stresno. "Bila je zelo velika avantura."