Krvna plazma za zdravljenje covida-19: na voljo 48 enot, uporabili je (še) niso

Mariborčan Igor Jurišič je eden mnogih, ki so preboleli covid-19. "Marca sem imel simptome prehlada – vročino, zamašen nos, kihanje. Za nekaj dni sem tudi popolnoma izgubil voh," pripoveduje. Nato so simptomi izzveneli in na kratko epizodo slabega počutja je pozabil. "Ko pa so zdravstvene institucije prek medijev poleti začele pozivati prebolevnike, da z darovanjem krvne plazme, ki vsebujejo specifična protitelesa, pomagajo pri zdravljenju obolelih, sem se spomnil na nenavaden marčevski prehlad," je pred časom Jurišič dejal za medije.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se je nato dogovoril za testiranje na protitelesa, ki je potrdilo prebolelo okužbo z novim koronavirusom. "Ker so ravno takrat na veliko pozivali k darovanju plazme in ker sem tudi več kot 30 let krvodajalec, sem se odzval. 29. septembra sem tako v UKC Maribor daroval krvno plazmo za zdravljenje pacientov s težjim potekom te bolezni."

'Prebolevniki covida-19, v krvi imate morda edinstveno zdravilo'

Podoben poziv k darovanju tako imenovane hiperimunske prebolevniške plazme covid-19 (HCP) je objavljen tudi na spletnih straneh Zavoda RS za transfuzijsko medicino (ZTM).

"Na podlagi dosedanjih izkušenj zdravljenja drugih koronavirusnih okužb (sars, mers) je prebolevniška plazma možno in učinkovito zdravilo tudi za covid-19, saj skrajšuje čas hospitalizacije in zmanjšuje umrljivost," navajajo. Kot še dodajajo, pa je prav zato tudi v Sloveniji pomembno, da omogočimo zdravljenje bolnikov s HCP. "Samo z darovanjem plazme/krvi, ki vsebuje specifična protitelesa in jo imate osebe, ki ste prebolele covid-19, lahko pridobimo to zdravilo," je še prebrati.

V Sloveniji smo zbiranje hiperimunske prebolevniške plazme covid-19 začeli poleti. "Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino smo od začetka julija, ko smo odvzeme začeli, pa do danes (5. novembra) opravili 145 odvzemov krvi oziroma plazme pri ljudeh, ki so preboleli covid-19," je za 24ur.com dejala Polonca Mali, vodja projekta zbiranja HCP.

"Z odzivom ljudi smo zadovoljni, vendar žal vsi, ki so nas kontaktirali, ne izpolnjujejo pogojev za darovanje krvi/plazme oziroma za zdravljenje bolnikov nimajo dovolj protiteles anti-SARS-CoV-2 v odvzeti enoti," dodaja.

Tako imajo pripravljenih 48 enot hiperimunske plazme, predvsem krvnih skupin A in 0, ki sta tudi med bolniki najpogostejši. Te enote – tako Malijeva – vsebujejo dovolj tako imenovanih nevtralizacijskih protiteles anti-SARS–CoV-2 za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Za enote, ki so jih odvzeli v zadnjih 14 dneh, pa še čakajo na rezultate vseh testiranj oziroma določitve ustreznosti za tovrstno zdravljenje.

Odgovora na vprašanje, ali hranijo plazmo vseh krvnih skupin, oziroma točnih podatkov, koliko enot katere krvne skupine hranijo, nam niso posredovali.

Pa zdravljenje? Koliko enot zbrane plazme s(m)o v Sloveniji doslej uporabili oziroma koliko bolnikov s covidom-19 so naši zdravniki že zdravili s to metodo?

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC Tatjana Lejko Zupanc odgovarja, da plazme doslej še nis(m)o uporabili. "Večina hospitaliziranih bolnikov je namreč sprejeta v bolnišnico, ko bolezen traja že dalj časa in plazma ni smiselna. Vsekakor jo bomo uporabili pri primernem bolniku."

Podobno je strokovna direktorica Infekcijske klinike UKC Ljubljana dejala tudi 9. oktobra v oddaji Premagajmo covid-19 na Televiziji Slovenija. "Ustrezna plazma mora imeti dovolj veliko število protiteles. Nekaj jih imamo na zalogi, težava je, ker nimamo plazme vseh krvnih skupin. Pogosto ni primernega dajalca za kakšno krvno skupino. Po drugi strani ta hip sprejemamo bolnike v bolnico že sedmi, osmi dan bolezni, ko je za plazmo že malo prepozno. Za zdaj se to zdravljenje še ne uporablja. Imamo jo na zalogi in jo nameravamo uporabiti ob prvi priložnosti, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni," je razložila.

V Sloveniji smo po podatkih sledilnika covid-19 od 11. marca pa do danes v bolnišnicah skupno zaradi novega koronavirusa, covida-19 oziroma zapletov v povezavi s tem obolenjem zdravili 3819 bolnikov (podatek na dan 13. november, op. p.). Lejko Zupančevo smo zato povprašali, kako je torej mogoče, da pri več kot 3800 (doslej) hospitaliziranih (še) ni bilo primernega bolnika? Želeli smo tudi razlago, kakšen je primeren bolnik oziroma kaj to pomeni? (Kako dolgo je okužen, kako dolgo že traja bolezen, kakšne morajo biti ostale specifike ...?)

Odgovora strokovne direktorice ljubljanske infekcijske klinike nismo prejeli, so nam pa iz službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana sporočili, da "stroka poišče za vsakega pacienta terapijo, ki jo oceni kot optimalno v danem trenutku".

Časopis Delo je pred časom poročal, da je protokol za uporabo plazme pripravljen, tudi odobritev za klinično raziskavo v UKC Ljubljana imajo. Kaj se torej še čaka?

"Da bi podprla razvoj tega zdravljenja, je Evropska komisija objavila smernice o darovanju in uporabi hiperimune plazme ter vzpostavila skupno bazo podatkov za analizo učinkovitosti. Prav zato smo v Sloveniji pripravili opazovalno klinično študijo, v sklopu katere bo zdravljenje potekalo, da bodo naši bolniki lahko deležni takšnega zdravljenja," je Malijeva povedala za omenjeni časnik.

ZTM smo prosili za več informacij – kdaj se bo ta študija začela izvajati, na kakšen način? Odgovorili so nam, da Zavod RS za transfuzijsko medicino sodeluje v okviru nacionalnega programa Zbiranje in uporaba hiperimunske prebolevniške plazme covid-19 v Sloveniji, medtem ko je za področje zdravljenja in koordinacijo klinične študije pristojna Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Kjer pa – kot rečeno – dodatnih pojasnil ne dajejo.

Nam je pa po drugi strani specialistka infektologinja Mateja Logar iz te klinike zatrdila, da trenutno posebne raziskave v Sloveniji niso predvidene. "FDA (ameriška agencija za prehrano in zdravila, op. p.) se je opredelila zelo zadržano do uporabe prebolevniške plazme za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Trenutno poteka 138 raziskav, ki proučujejo učinkovitost prebolevniške plazme in hiperimunih globulinov. Hiperimuni globulini, ki jih pridobimo iz plazme prebolevnikov, so trenutno ocenjeni kot potencialno bolj primerni in učinkoviti kot sama plazma," pojasnjuje.

Trenutne terapevtske možnosti, ki jih imamo na voljo, pa imajo – tako Logarjeva – veliko več z dokazi podprtih rezultatov, da so učinkovite za zdravljenje bolnikov s covidom-19. "Zato smo se v skupini za terapijo bolnikov s covidom-19 odločili, da bi prebolevniško plazmo uporabili, če ne bi imeli na voljo drugih, učinkovitejših možnosti zdravljenja," še zaključuje.