Kuba razvila svoja cepiva, zaobšla blokado ZDA in precepila večino prebivalstva

Ob izbruhu epidemije covida-19 je bila Kuba praktično prva država, ki je s svojimi zdravniškimi ekipami priskočila na pomoč drugim. Tudi Evropi. Spomnimo, skupina 50 kubanskih zdravnikov je že spomladi prispela v Bergamo, in to v času, ko je bilo sodelovanje med evropskimi državami močno okrnjeno, Italija pa ni skrivala nezadovoljstva z Brusljem. Druge zdravniške ekipe so odšle v druge karibske države, Južno Ameriko, Afriko, Azijo in na Bližnji vzhod. Kuba še vedno sledi politiki "doktorje, ne bombe" in kot radi pravijo, v ospredje, za razliko od svojega severnega soseda, postavlja dosežke medicine. 

Kuba se je že zgodaj odločila, da ne bo čakala pri razvoju lastnega cepiva. Eden od razlogov je bil tudi ameriški embargo, s katerim si Washington že od šestdesetih let prejšnjega stoletja prizadeva poslabšati gospodarske in življenjske razmere na otoku in s tem spodbuditi prebivalce k zamenjavi režima. "Za zaščito našega prebivalstva je tako najbolj pomembno, da smo samostojni," je dejal Vicente Vérez Bencomo, generalni direktor inštituta za cepiva Finlay v Havani. 

Kot piše priznana znanstvena revija Nature, poročilo objavljeno 6. novembra razkriva, da je cepivo Soberana 02 več kot 90-odstotno učinkovito proti simptomatični okužbi s covidom-19, prav tako je visoko učinkovito tudi proti delta sevu, ki je po svetu povzročil večje število hospitalizacij in smrti v primerjavi s predhodnimi različicami SARS-CoV-2. 

Po podatkih, objavljenih 2. decembra, je vsaj eno dozo cepiv Soberana 02 ali Abdala, prejelo 89,9 odstotka prebivalcev, vključno z otroki starejšimi od dveh let. Po podatkih kubanskega NIJZ pa je polno cepljenih 81,8-odstotka prebivalcev. Epidemija je vrh dosegla avgusta, ko so poročali skoraj o 10.000 okužbah dnevno, v zadnjih dveh mesecih pa je število okužb drastično upadlo, prav tako število smrti. V soboto so poročali o 110 okužbah in eni smrti. Skupno so na Kubi potrdili 963.000 okužb in 8307 smrti, kar je manj kot odstotek in tudi manj kot denimo v ZDA in nekaterih drugih zahodnih državah.

Kubanski regulator je julija oziroma avgusta odobrila cepljenje s cepivoma Abdala in Soberana 02 pri odraslih, zdravstveni delavci pa so nekaj mesecev za tem pričeli tudi s cepljenjem otrok. Država je začela izvažati cepivi v Venezuelo, Vietnam, Iran in Nikaragvo. Kuba je Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) zaprosila za odobritev svojih cepiv, kar je pomemben korak pri zagotavljanju njihove dostopnosti predvsem za države v razvoju, ki niso prejele obljubljenih količin cepiv s strani velikih svetovnih farmacevtov, kot so Pfizer, Moderna in Janssen. 

Pri razvoju cepiva Soberana 02 se je skupina Véreza Bencoma oprla na obstoječo tehnologijo t.i. konjugiranega cepiva. Kot navaja Nature, gre za cepiva pri katerih genski zapis za želeno beljakovinsko podenoto vstavijo v izbrani vektor. Po svetu se konjugirana cepiva uporabljajo proti meningitisu in tifusu, na Kubi pa že leta s tovrstnimi cepivi cepijo otroke.

Znanstveniki s havanskega inštituta Finlay so tako tehnologijo konjugiranjega cepiva prilagodili spopadanju z novim koronavirusom. Pri tem so uporabili tri odmerke, saj se je v kliničnih študijah izkazalo, da je zaščita pred okužbo zrasla z 71 odstotkov po dveh odmerkih na 92,4 odstotka po tretjem. 

Vérez Bencomo je povedal, da inštitut lahko proizvede 10 milijonov odmerkov cepiva Soberana 02 na mesec. Kubanski znanstveniki so se povezali tudi s Pasteurjevim inštitutom v Teheranu, kjer je v preizkušanje cepiva udeleženih 24.000 oseb. Rezultati naj bi bili po navedbah Havane objavljeni kmalu.

Medtem je cepivo Abdala, ki je nastalo na podlagi tehnologije uporabljene za cepivo proti hepatitisu B, prejelo osem milijonov Kubancev. Kot je za Nature povedal raziskovalec z inštituta CIGB Merardo Pujol Ferrer gre za velik vzorec. Še ta mesec naj bi objavili nove podatke o varnosti in učinkovitosti cepiva. Zaenkrat ni podatkov o resnejših stranskih učinkih kubanskih cepiv. 

Craig Laferrière: Kubanska cepiva bi lahko imela manj stranskih učinkov

Cepiva, izdelana na osnovi beljakovin, kot sta Soberana 02 in Abdala, bi lahko imela nekaj prednosti pred drugimi vrstami cepiv, pravi Craig Laferrière, vodja razvoja cepiv pri Novateur Ventures v Torontu v Kanadi, ki preučuje varnost in učinkovitost cepiv proti covidu-19. Za razliko od cepiv RNA (mRNA), ki jih proizvajata Pfizer s sedežem v New Yorku, in Moderna s sedežem v Cambridgeu v Masschusettsu, beljakovinskih cepiv ni treba hraniti pri izjemno nizkih temperaturah, zaradi česar jih je lažje dostaviti na oddaljena območja.

Kubanska cepiva bi lahko imela tudi manj stranskih učinkov kot denimo cepiva AstraZeneca in Johnson&Johnson, predvsem na področju krvnih strdkov. Laferrière pričakuje, da bodo stranski učinki Soberana 02 minimalni, ker je manj kot odstotek udeležencev v tretji fazi preizkušanja razvil vročino. Veréz Bencomo pa pravi, da bodo nadaljnji podatki objavljeni kmalu.

Laferrière sicer dodaja, da ima kubanski pristop k izdelavi cepiva tudi pomanjkljivosti. "Cepiva na osnovi beljakovin so izdelana z uporabo različnih vrst celic za sintetiziranje velikih količin beljakovin. Postopek izdelave pa je dolgotrajnejši, prav tako pa nekatere raziskave kažejo, da so cepiva, ki uporabljajo protein tetanus toksina manj učinkovita pri ljudeh, ki so že prejeli tovrstno cepivo - denimo cepivo proti meningitisu v otroštvu."

Vérez Bencomo zatrjuje, da zaupa v varnost cepiva, predvsem zato, ker so tehnologijo uporabljali že desetletja, brez večjih težav. Prav zato niso odlašali pri cepljenju otrok. Doslej so jih namreč cepili že dva milijona, po njegovih besedah pa podatki kažejo, da je cepivo varno in učinkovito. 

"Menim, da bo to koristen dodatek v boju proti covidu-19," pravi John Grabenstein, predsednik svetovalne družbe za cepivo Vaccine Dynamics iz Eastona v Marylandu. "Vsi uporabljajo drugačno orodje iz orodjarne in skoraj vsa orodja delujejo." Kot je povedal za Nature, so podatki Soberana 02 videti solidni, vendar bo šele čas pokazal, kako dolgo bo trajala zaščita, ki jo daje cepivo.

Medtem Kuba nadaljuje s svojo strategijo za razvoj cepiva proti covidu-19. Finlayjev Soberana 01, ki povezuje spike protein s sladkorjem iz bakterije, ki povzroča meningitis, in CIGB-jevo cepivo Mambisa, ki se vbrizga preko nosu, sta še vedno v kliničnih preskušanjih. 

Kuba hitro razvila cepivo, a so pričetek cepljenja odložile ameriške sankcije

Čeprav je Kuba med prvimi razvila cepivo proti covidu-19 pa je cepljenje na otoku zares steklo šele julija. Razlog? Ameriški embargo. Kuba si je namreč šele takrat uspela zagotoviti dovolj injekcijskih igel. 

Ameriška blokada otoka že desetletja povzroča pomanjkanje osnovnih materialov in dobrin, kljub temu pa so kubanski laboratoriji in proizvodni obrati razvili pet vrst cepiv proti covidu. Kuba denimo ne more kupiti ventilatorjev, potrebnih za kritično bolne. Dva švicarska proizvajalca sta prenehala prodajati ventilatorje Kubi po posredovanju enega od ameriških podjetij. Toda kubanski tehniki so zasnovali svoj model ventilatorja, ki ga sedaj proizvajajo na otoku. 

Ukrepi proti Kubi vključujejo zakone, upravne odloke, uredbe ter druge ukrepe s katerimi Washington pritiska na trgovce, ki poslujejo z otokom. Leta 1992 sprejet Zakon o kubanski demokraciji je še dodatno utrdil ekonomsko blokado otoka. Ta zakon je praktično omogočil ameriškemu ministrstvu za finance, da prepreči izdajo licenc podjetjem za trgovanje s Kubo. 

Od takrat je Urad ministrstva za finance za nadzor tujih sredstev (OFAC) odigral vlogo tudi pri regulaciji poslovanj tujih podjetji s komunističnim otokom. Tako so neameriške korporacije - ki imajo svoje podružnice v ZDA, sodelujejo z ameriškimi podjetji ali pa poslujejo v dolarjih in bi želele trgovati s Kubo - lahko v skladu z zakonom deležne povračilnih ukrepov s strani Washingtona. 

S tem pa je bila pot injekcijskih igel na Kubo praktično zaprta, saj večino svetovnih zalog izdelujejo tri ameriška podjetja in še pet drugih podjetji, ki pa so povezana z ZDA in tako na otok ne smejo izvažati. Situacija je tako spodbudila kubanske zaveznike v Latinski in Srednji Ameriki ter tudi kubansko emigracijo, da so otoku priskrbeli skoraj devet milijonov igel. 

Kljub vsem preprekam, Havana napoveduje, da bo otok dosegel polno imunizacijo proti covidu-19 do 31. decembra letos.