Ob poslabšanju razmer bi najprej zaprli srednje šole in fakultete

Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec se zelo viša zlasti delež okuženih zaposlenih v osnovnih šolah, ne pa tudi delež zaposlenih v vrtcih in srednjih šolah. Izjemno se viša delež okuženih med srednješolci, ne pa tudi delež med osnovnošolci in otroki v vrtcu, ki ostaja "relativno nizek in stabilen". "Tako imamo zelo pestro sliko stanja, ki nima skupnega imenovalca," je dejala.

Kljub naraščanju okužb ministrica zagotavlja, da vrtci, šole in fakultete ostajajo odprti in da tako bo, dokler bodo to omogočale epidemiološke razmere.

Če bi se stanje z okužbami zelo poslabšalo in bi bilo treba stopnjevati ukrepe, bi to za področje vzgoje in izobraževanja po njenih besedah pomenilo, da bi bilo treba najprej zapirati srednje šole in fakultete. "Tega si iskreno ne želimo, hkrati pa se zavedamo, da je to odvisno zgolj od nas samih," je dejala.

Če bi se število okužb v šolah dramatično povečalo, bi jih lahko po besedah ministrice po potrebi zaprli, tudi še preden bi za državo začel veljati t. i. rdeči scenarij: "A ta trenutek smo daleč od tega." "Iskreno upam, da vzdržimo do počitnic in da vsi skupaj damo vse od sebe. Bolje je, da ostanemo kakšen dan doma, kot da tvegamo, da bi se okužili ali prenašati bolezen," je dejala Kustečeva.

Tudi vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je na današnji izjavi za medije opozorila na trend naraščanja primerov v šolah. Večji problem predstavljajo predvsem srednje šole in univerze. Ena od idej je, da bi v srednjih šolah in na univerzah prešli na šolanje na daljavo. Tudi ta ukrep bi sicer bil le začasen, je dejala. 

Kustečeva na sestanku s sindikatom, ki opozarja na kadrovske težave

Kustečeva se je medtem danes srečala s predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in jih opozorila na hitro in nepričakovano naraščanje okužb med zaposlenimi v osnovnih šolah. Zaprosila jih je, naj zaposlene preko svojih kanalov pozovejo, naj na delo hodijo le, če so zdravi.

Sestanek je bil po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja sicer namenjen reševanju zahtev, ki jih ima sindikat. Za njihovo reševanje so se dogovorili, da se bo prihodnji teden prvič sestala skupina predstavnikov ministrstva in sindikata in skušala najti rešitve.

V Svizu si namreč želijo, da ministrstvo prioritetno pristopi k reševanju kadrovskih težav v vzgoji in izobraževanju, ki nastajajo, ker sta tehnični in strokovni kader v karanteni ali na bolniški. Opozarjajo predvsem na preobremenjenost računalničarjev in zaposlenih, ki imajo različne kronične bolezni. "Pereč je zlasti problem pomanjkanja računalničarjev, kajti če bo spet prišlo do izobraževanja na daljavo, bo to postalo ozko grlo," je opozoril Štrukelj.

V sindikatu si tudi želijo, da bi DZ v peti protikoronski paket vključil določbo, po kateri bi država zagotovila sredstva za zaščitne maske tudi za učence, dijake in študente. Dogovor o tem je bil med socialnimi partnerji že dosežen, a ga je vlada enostransko umaknila iz zakona, je dejal.

Kustečeva je na drugi strani Sviz seznanila, da je ministrstvo v proračunu za leto 2021 dobilo dodatnih 152 milijonov evrov, kar predstavlja zagotovilo, "da bomo pozorni na vse potrebe, ki jih prinaša aktualni čas". Sviz so po njenih besedah zaprosili, naj pripravi svoje predloge najbolj optimalnega plačnega sistema oziroma naj se opredeli do tega, ali naj plačni sistem ostane enoten ali pa si želijo za svoje področje poseben sistem.

Štrukelj je v zvezi s tem danes dejal, da od ministrstva pričakujejo konkretnejše gradivo, ob tem pa se tudi vprašal, ali poziv ministrstva morda pomeni, da želi vlada "razsuti enotni plačni sistem".