'Zelo verjetno tudi jeseni kombinacija učenja na daljavo in pouka v razredu'

V rubriki 24ur Inšpektor so predstavili oceno šolanja v času ukrepov za zajezitev epidemije. Kaj je bilo narejeno dobro, kaj slabo, kakšna so opozorila, kaj je treba upoštevati za naprej? 

V začetku je šolska ministrica dr. Simona Kustec potrdila, da so na ministrstvu od vlade dobili zeleno luč, da se pripravijo na postopno in delno odprtje izobraževalnih ustanov z 18. majem. Vrtce odpirajo zaradi potrebe po varstvu, prva triada gre v šolo iz podobnega razloga. Teden dni kasneje bodo verjetno v šolo zopet stopili deveti razredi osnovnih šol. Odpirajo se tudi srednje šole, a zgolj za zaključne letnike, saj jih čaka matura. 

Svoja vrata odpirajo tudi zavodi za otroke s posebnimi potrebami, v šolo pa bodo šli tudi tisti učenci, ki bodo morali popraviti negativne ocene. Poleg tega se odpirajo še glasbene šole in vsi varstveni zavodi.

Vsi ostali otroci do jeseni ostajajo doma. Razen, če vmes vlada razglasi konec epidemije, kar pa je malo verjetno.

Predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije in hkrati profesorica za primerjalno pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Klara Skubic Ermenc pravi, da razume potrebo po postopnosti, a da je bila informacija o tem, da se ne vračajo v šole vsi učenci, za mnoge otroke, ki težko prenašajo izolacijo, kot "mrzel tuš". 

Sama meni, da bi bilo za vse učence, tako iz učnih kot psihosocialnih razlogov, bolje, da bi se vrnili v šolske klopi, četudi za krajši čas. Predlaga, da bi se ostali učenci vrnili za manjše število ur na dan ali morda le dvakrat tedensko. 

Ministrica pa je ob tem poudarila, da ne dvomi v to, da si vsi želijo, da bi se čim prej vrnili v šole. Vendar v tej situaciji žal to ni mogoče. "Moramo iskati načine, ki so najboljši za večino," je dejala. Tudi to je odgovornost države, dodaja. 

Izobraževanje na daljavo je nekaj, česar si pred dvema mesecema ni nihče predstavljal. Na papirju so stvari delovale, je poudarila ministrica, v praksi pa izobraževanje na daljavo poteka relativno dovolj dobro, da se šolsko leto lahko izpelje do konca. 

"Ta trenutek se zdi, da tudi jeseni izobraževanje ne bo potekalo na običajen način. Kar pomeni, da bomo morali najti neko kombinacijo izobraževanja na daljavo in pouka v razredu," še pravi in dodaja, da so preigravali veliko možnih scenarijev, da bi čim več otrok lahko pripeljali nazaj v razrede. Ta, ki je trenutno na mizi, pa je tisti, ki se je "iz vseh zornih kotov izkazal kot najbolj realen".  

Celotni pogovor si lahko ogledate na Voyo. 

'Na prvem mestu je vprašanje ranljivih skupin'

Profesor pedagogike in teorije vzgoje dr. Robi Kroflič pravi: "Prvo, kar moram povedati, je, da neke ocene, kaj se dogaja v šolstvu, nimamo. Na eni strani se moramo zadovoljiti z informacijami ministrstva, na drugi strani sledimo številnim zapisom medijev, dijakov, staršev, svetovalnih delavcev, da stanje ni tako rožnato, kot bi bilo videti iz izjave iz začetka te pandemije, ko je ministrica rekla, da vse teče po učnih načrtih in da gre le za majhno spremembo v načinu poučevanja. Kar bi sam rekel, je, da zagotavljanje tehničnih pogojev za učenje na domu je daleč od zagotavljanja pouka na daljavo, ki poskrbi za vse tiste probleme, za katere šola mora poskrbeti. In na prvem mestu je vprašanje ranljivih skupin, učencev z učnimi težavami, posamezniki, ki se srečujejo s psihičnimi stiskami, socialno šibkejši, ki so domov dobili računalnik, pa nimajo prostora in podpore odraslih ..."

Gre za dva problema, pravi, dr. Kroflič – prvi je način informiranja. "Informiranje, ki se začne z izjavo, ali smo v vojnem stanju, je ena skrajnost. Informiranje, ki se začne z izjavo, nič posebnega se ne dogaja, samo način poučevanja smo spremenili, je druga skrajnost. Takšno informiranje ni na mestu. Ljudje, ki se ukvarjamo s šolstvom, ali kot strokovnjaki ali kot uporabniki, bi si želeli več verodostojnih informacij. Drugo pa je komunikacija. Enostavno reči, imamo izredne razmere, zato mora nek ozek krog ljudi, ki jih je angažirala vlada, sprejemati odločitve hitro, zato ni časa za pogovor z vsemi, ki se jih ukrepi dotikajo – to je zelo slaba strategija. Razrašča se občutek, da se degradira demokratičnost, da s svojimi vpogledi nimamo dostopa, da bi nas tisti, ki odrejajo ukrepe, poslušali."

'Treba bo imeti jasna navodila, da bodo vsi študenti ocenjeni pod enakimi pogoji'

Neenakosti se rišejo na vseh ravneh šolanja. Dr. Marko Radovan, profesor, strokovnjak za izobraževanje na daljavo,  opozarja: "Najprej bi rekel, čeprav smo v medijih prebrali, da je to potekalo nad pričakovanji, te ocene ni možno dati, tudi ne vemo, kakšna so bila pričakovanja. To, kar se je pokazalo, mi imamo neke anekdotične in lahko rečem, da so dobre izkušnje, nekateri profesorji so se znašli in nadoknadili ta izgubljen stik s študenti. Tukaj so dobre izkušnje, ki bodo lahko smernice za naprej, kako nadomestiti ta stik med študentom in profesorjem. So pa se pokazale tako kot v začetnih ravneh izobraževanja pomanjkljivosti, pomanjkanje stika. Ne moremo nadomestiti interakcije, komunikacije med študenti in med profesorjem ter študenti. Druga stvar je neenakost pogojev. Študenti tako kot učenci, dokler so v predavalnici, se učijo, študirajo pod enakimi pogoji. Doma pa nimamo vsi enako dobrih računalnikov, enakih prostorskih pogojev, nekateri so si delili računalnike z brati, sestrami, starši, in to vpliva na kakovost in enakost." Tretja stvar, na katero opozarja Radovan, pa je, da se nekaterih stvari ne da nadoknaditi – laboratorijske vaje ... Zdaj se srečujemo s preverjanjem znanja in ocenjevanjem – smo pred tem, da se bomo morali odločiti, kako. Navodil in tehničnih zmožnosti ni. Prej so bili na fakulteti malo v prednosti, zdaj so vsi na istem. V prihodnje bo treba imeti platformo in jasna navodila, da bodo vsi študenti pod enakimi pogoji preverjani in ocenjeni, še pravi Radovan.