Leto dni upora: 'Nikoli se ne bomo nehali boriti za svobodo'

Protestno gibanje je v zadnjem letu predstavljalo enega ključnih kritičnih glasov v državi, držalo je ogledalo represivni oblasti ter izražalo nezadovoljstvo in ogorčenje večine prebivalk in prebivalcev, so ob obletnici sporočili iz Protestne ljudske skupščine. 

"Čeprav še nismo dosegli primarnega cilja (odstopa nesposobne, lažnive in koruptivne strahovlade), pa smo kljub konstantnim pritiskom – protipravnemu kaznovanju, organiziranim napadom na družbenih omrežjih, podtikanju, lažem in manipulacijam v raznovrstnih glasilih SDS, anonimnim grožnjam, neofašističnim rumenim jopičem (z direktno podporo vladajoče stranke) – neomajno vztrajali, se prilagajali situaciji in odkrivali nove načine za izražanje upora na poti h končni zmagi," so zapisali. 

Kot pravijo, je poleg padca vlade njihov osrednji cilj od samega začetka tudi krepitev civilne družbe, ki se kaže v skupnih bojih na področju kulture, svobode medijev, pri pravicah delavcev ter dijakov in študentov, na okoljskem področju (kjer se je ob trenutno aktualnem referendumu za vodo aktiviralo več kot 300 udarnikov prostovoljcev, ki zbirajo podpise po vsej Sloveniji) in na mnogih drugih področjih. "Vedno bolj smo povezani in 'zavezništvo civilne družbe' je z vsakim tednom širše."

Zadnje zmage se po njihovih besedah kažejo tudi na pravnem področju, kjer so protestnice in protestniki v sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije aktivno vlagali pritožbe, zahteve za sodno varstvo in celo zahteve za ustavne presoje. "Dejstvi, da nam je pritrdilo tudi Ustavno sodišče in da je bil v Mariboru oproščen dijak, ki je protestiral za odprtje šol, izkazujeta, da protestno delovanje v teh razmerah ni le legitimno, temveč tudi nujno!"

Tudi oblast sama, pravijo, z vsakim represivnim ukrepom znova priznava, da se počuti ogrožena, da čuti pritisk in da se ji majejo tla pod nogami. Konec koncev je to vodilo tudi že v prve odstope poslank in poslancev iz koalicije, še dodajajo. "Vlada se protestnic in protestnikov boji. Boji se lastnega ljudstva. Boji se kolesark in kolesarjev in vsakega, ki kritično opozarja na zlorabo oblasti." To je po njihovem mnenju jasno tudi iz zadnjega razvoja dogodkov. 

Potem ko je Ustavno sodišče jasno odločilo, da je pravica do protesta pomembna ustavna pravica, ki mora biti primerno zavarovana in omogočena, vlada še naprej "panično omejuje te pravice, s tem pa tudi ignorira tako Ustavno sodišče kot državljanske pravice". Ustavno sodišče je vlado namreč izrecno opozorilo na ustavnopravni pomen shodov in ji naložilo, da določi razumne in argumentirane omejitve. Vlada pa je z dopolnitvijo odloka določila maksimalno število ljudi, ki se po novem lahko zbirajo na organiziranih javnih shodih, najprej na največ sto ljudi, v četrtek pa je to določilo še drastično zaostrila, in sicer na 10 ljudi. Poleg tega so še zmeraj popolnoma prepovedani neorganizirani shodi. 

"Odlok je nejasen, saj iz njega ni mogoče razbrati, kako bo prekrškovni organ ravnal ob morebitnih kršitvah, obenem pa k odloku ni priloženo gradivo, iz katerega bi bili razvidni strokovno utemeljeni argumenti za takšno odločitev. Omejitev tudi ni epidemiološko utemeljena in je zato pavšalna ter kaže na namerno ignoriranje ustavnega pomena pravic do svobode izražanja," menijo protestniki. 

Da vlada epidemijo izrablja za represijo in omejevanje pravic, potrjujejo tudi izjave epidemiologov. Zadnji dokaz za to je odstop prvega epidemiologa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Maria Fafangla iz vladne strokovne skupine za covid-19. Ta je 'lockdown' označil za epski polom in povedal, da je nedopustno in z vidika epidemiološke stroke povsem nesprejemljivo, da predlog spremembe zakona epidemiološko službo postavlja v vlogo represivnega organa. "Kot epidemiologu se mi zdi naravnost grozljivo, da bom odločal o tem, ali in koliko posameznikov lahko svobodno izrazi svoje mnenje o čemerkoli na javnem (zunanjem) prostoru," je dejal.

Prav tako je ugledna slovenska epidemiologinja dr. Alenka Kraigher opozorila, da vlada ne posluša stroke, pač pa sledi neki lastni agendi. Po njenem mnenju gre v bistvu za preprečevanja dela epidemiologov, kot da bi vlada želela, da se epidemije ne omeji prehitro. 

Tako Ustavno sodišče kot epidemiološka stroka podpirata pravice protestnikov do zdravstveno odgovornega izražanja v javnem prostoru. Janša, Hojs in vlada pa delujejo protiustavno, protizakonito in nestrokovno, še pravijo v Protestni ljudski skupščini in dodajajo, da je posledično velika večina ljudi povsem izgubila zaupanje v vlado in njene ukrepe. Raziskave javnega mnenja namreč kažejo, da podpora vladi še naprej pada. 

"Da delo vlade ni uspešno, namreč meni že 67,3 odstotka vprašanih, kar je največ doslej. Vsaka minimalno dostojna vlada bi v teh razmerah seveda že odstopila. Tudi sam Janša je v opoziciji glasno zatrjeval, da bi morala vlada, ki ima manj kot 30 % podpore, odstopiti. Zdaj pa se “slovenski pacient” spreneveda in panično oklepa oblasti, saj se zaveda, da se bo ob padcu začelo polaganje računov za vse koruptivne in protizakonite prakse strahovlade. S tem jasno ogroža ne samo okrevanje po epidemiji, ampak tudi temelje demokracije in vladavino prava." 

Zato se bodo protesti nadaljevali in stopnjevali, napovedujejo. 

V torek ob 17. uri na Prešernovem trgu pričakujejo "združeno fronto civilne družbe, ki bo opozorila na pospešeno degradiranje demokracije ter na vse opozorilne znake fašizma, ki so povsem razvidni v delovanju te vlade". "Združeno ljudstvo je v preteklosti že premagalo okupatorje in si izborilo svobodo. Tudi tokrat bomo pokazali, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in da se nikoli ne bomo nehali boriti za svobodo, demokracijo in pravno državo! Do zmage!" so zaključili svoje sporočilo.

In kako so protestniki v tem letu izražali svoje mnenje? 

V tem letu so protestniki in protestnice vztrajali na ulicah – tako v lepem kot slabem vremenu. Prihajali so peš, zvončkljali so na kolesih, v obdobju, ko je bilo to prepovedano, so se usedli v avtomobile, krožili po ulicah v centru mesta in trobili. Od nasilnežev so se vedno distancirali. 

Med drugim so vladi postavili spomenik in ob njem prižgali svečo, saj da se njen čas izteka. "Vaše zlorabe oblasti in vašega 'hecanja' bo slej ko prej konec," so sporočali.

S pomočjo žvižgača Ivana Galeta so pod drobnogled vzeli poročilo Računskega sodišča. 

Na Trgu republike je potekala tiskovna konferenca, na kateri so opozorili na problematičnost novele zakona, s katero bo dovoljeno graditi kemijsko nevarne objekte na vodovarstvenih območjih. 

V marcu se je zbralo nekaj protestnikov, ki so kolesarili, si podajali žogo in dejali, da so se znova odločili za 'športanje',"ker je šport ostal eden redkih načinov za gibanje zunaj brez policijske represije". 

Februarja je protest v luči tedanjih političnih dogodkov potekal v obliki 'poslovnega sestanka', ob simboličnih prleških sendvičih in vodi. Organizatorji shoda so k udeležbi povabili tudi individualne sprehajalce "ter njihove mame, ki lahko nadzorujejo delovanje Policije".

Pred parlament so med drugim prinesli okrašeno kolo, lutke politikov, športne rekvizite, v rokah držali transparente in dežnike, okrašene z novoletnimi lučkami in napisi. Policija očitke, da je protestnikom prekomerno in vsepovprek izrekala kazni, zavrača. O tem, ali je pri dežnikih prekoračila pooblastila ali ne, pa bo odločalo sodišče.