'Ljudi najbolj razjezi, če ukrepi niso upravičeni'

Leto dni že živimo v izrednih razmerah zaradi epidemije. Kako se to pozna na našem psihičnem zdravju? 

Posledice so različne pri različnih ljudeh, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil klinični psiholog Tristan Rigler. Raziskava Univerze v Cambridgeu, ki se je tega lotila sistematično, je pokazala na pojav povečane anksioznosti in depresivnosti v manjšem obsegu, kakšnih drugih učinkov v tem času pa ni odkrila. 

Na vprašanje, kako pomagati ljudem, ki jim je zaradi ukrepov za zajezitev epidemije "počil film", o čemer priča tudi včerajšnji incident z motorno žago pred DZ, Rigler odgovarja, da moramo predvsem vedeti, da obstaja več korakov, preden pride do takšnega dejanja iz obupa. "Najpomembneje je, da sami prepoznamo te znake, še preden pride do te stopnje, in tudi naša okolica. Pri tem bi rad poudaril, kako pomembna je komunikacija med ljudmi, izražanje in razumevanje čustev, da ne pride do takšnih pojavov."

Najbolj prizadeti so otroci, mladostniki in starejši

Katera družbena skupina pa je bila v tem letu dni najbolj prizadeta? "Z gotovostjo lahko rečemo, da so otroci in mladostniki rizična skupina, predvsem zaradi primanjkljaja na področju šolanja. Pa ne govorimo samo o izobrazbi, ampak tudi o socialnih odnosih, druženju, otroci potrebujejo izkušnje izven matične družine, v kateri je bila večina omejena in zadržana v zadnjem letu. Stiska je večja pri tistih mladostnikih, ki imajo pred seboj ključne izpite, odločilne v njihovem življenju. Raziskave kažejo tudi, da so mladostniki zdaj še več vključeni v digitalna omrežja, digitalne naprave, torej da so se še bolj izolirali. In prav pri njih so ključni druženje, medosebni odnosi z vrstniki in pridobivanje novih izkušenj. Druga skupina pa so starostniki, ki so bili zaradi občutljivosti na koronavirus zelo socialno izolirani, njihova osamljenost in izoliranost pa sta se še povečali v tem času." 

Če so ukrepi smiselni, potem so koristni

Zadnje čase lahko opažamo, da je po eni strani veliko ljudi ukrepe povsem ponotranjilo, po drugi strani pa vedno več ljudi ukrepom odkrito nasprotuje. Je to običajna psihološka reakcija na dolgotrajen stres ali je tudi posledica slabega komuniciranja oblasti in nenehnega spreminjanja pravil? 

Ljudje, ki so to ponotranjili, kažejo zelo dobre adaptacijske potenciale, to so ljudje, ki so se zmožni prilagajati novim izzivom, kar je absolutno dobro in spodbudno, pravi Rigler. "Zares pa vemo, da že od samega začetka pandemije obstajajo teorije zarote, negacije virusa itd., to so poimenovali 'pandemska utrujenost'. Dlje, kot to traja, bolj se povečuje napetost teh ljudi, povezanost – poznamo cele povezave v društva, ki odražajo obup, naveličanost, ampak se to nekako kanalizira, kar vidimo tudi v drugih državah, v vlade, vodstva. Zares pa smo jezni na virus sam, ker je neviden, to je naš nevidni sovražnik." 

Če so ukrepi smiselni, potem so koristni, še dodaja Rigler. "Ljudi najbolj ujezi, če ukrepi niso upravičeni. To pomeni, da jih doživljajo kot brezsmiselno frustracijo, in to ponuja avtomatično polje za teorije zarote oz. mnenje, da je v ozadju nekaj drugega, mogoče želja po diktaturi, oblasti … potem nastopijo teorije. Izjemno pomembno je, da se ljudem zelo dobro utemelji in skomunicira, zakaj je kakšen ukrep potreben." 

Kako prepričati dvomljivce v cepiva?

In kako prepričati tiste, ki ne verjamejo v cepiva? Zgodba s cepivi je zelo stara in se je pojavila še pred epidemijo covida-19, pravi Rigler. "To pomeni, da je vedno obstajal določen segment ljudi, ki je bil nastrojen proti cepljenju. Zdaj, ko je to toliko bolj aktualno, se je še razbohotilo in obstaja ogromno skepse glede tega. Se pa strinjam, da je zaskrbljujoče, ker je to zaenkrat edina obramba in dolgoročna rešitev, ki jo imamo." 

Pri takšnih ljudeh racionalni argumenti ne delujejo in to ga skrbi. "Mislim, da je to bolj čustvena reakcija in potem nekakšno psevdo-razlaganje protiargumentov. Za cepljenje je bilo že večkrat dokazano, da je varno, da deluje, vedno pa obstajajo določeni nasprotniki, ki jim z logičnimi, znanstvenimi argumenti ne moremo priti nasproti."