'Nobeno cepivo proti SARS-CoV-2 ne povzroči spremembe človeškega genoma'

"Letak" je na Facebooku kot dejstvo delilo že na stotine Slovencev. Očitno vsebuje ravno dovolj "ključnih besed", ki običajno plašijo ljudi – GMO (GSO), čip, cepivo, transhumanizem ... Očitno se je nekdo odločil, da je "dobra ideja" – v že tako nenavadnih razmerah – ljudi strašiti še z dezinformacijami, kako bodo njihove gene spreminjali, kot so spremenili gene precej osovražene gensko spremenjene koruze. 

"Gre za zanimivo kombinacijo dejstev, strokovnih neumnosti in dezinformacij," pravi prof. dr. Roman Jerala, vrhunski znanstvenik svetovnega slovesa, sintezni biolog, ki tudi bdi nad slovensko skupino za razvoj cepiva proti covid-19. 

Princip sodobnih cepiv je, da v telo vnesemo izbran virusni protein namesto celotnega virusa. Naš imunski sistem prepozna virusni protein kot tuj in začne proizvajati protitelesa proti temu proteinu, s čimer lahko nevtralizirajo virus. Če se pozneje okužimo z virusom, nas takšna protitelesa lahko zaščitijo pred boleznijo.

"Princip cepiv na osnovi mRNK, kot je cepivo podjetja Moderna, je, da v naše celice vnesemo mRNK-zapis za virusni protein, tako da naše celice kratek čas proizvajajo ta virusni protein, da razvijemo protitelesa, tako kot če bi vnesli virusni protein. Ta proces na neki način posnema okužbo z virusom, vendar brez škodljivih posledic, ker v primeru okužbe virus v naše celice vnese svojo RNK, ki vsebuje zapis za celoten virus in ne samo za en protein. Z vnosom mRNK iz cepiva ne spreminjamo DNK v naših celicah. mRNA je zelo nestabilna in se hitro razgradi, zato jo pri cepivih v celice vnašajo v lipidni ovojnici in je dodatno modificirana, da podaljšajo njen čas trajanja na vsaj nekaj dni, dokler celice ne proizvedejo dovolj virusnega proteina, da sproži nastanek protiteles," pojasnjuje Jerala dezinformacijo, da nam bo genski inženiring pod pretvezo cepiva trajno spremenil genski zapis ter vplival na naše misli, telesne funkcije in počutje.

"Pomembno je še enkrat omeniti, da nobeno cepivo, ki se razvija proti SARS-CoV-2, ne povzroči spremembe človeškega genoma.  Vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da proteini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles,"  še dodaja.

Obstajajo pa sodobne metode zdravljenja, kjer spremenimo del zapisa v genomu nekaterih naših celic: "Primer tega je zdravljenje genskih bolezni, kot je spinalna mišična atrofija, ki jo ima deček Kris, ali zdravljenje raka, kjer lahko celice imunskega sistema usmerimo proti rakavim celicam. Te sodobne metode so izjemno učinkovite in obstaja veliko bolezni, proti katerim bomo – upajmo – razvili zdravila, problem pa je dostopnost, ker je cena takšnih terapij izjemno visoka."

Prav tako cilj razvoja cepiva ni "vbrizganje encima, s pomočjo katerega bo AI skener bral naš genom". "Luciferaza je encim, ki ga tvorijo kresničke, da ponoči svetijo, in je zelo uporaben encim v raziskovalne namene kot senzor. Če bi z luciferazo lahko prebrali celoten genom, bi bilo super, vendar je to nemogoče. Nobeno cepivo ne vsebuje luciferaze, zato njeno omenjanje pri cepivih nima smisla," pravi Jerala.

In kaj reči glede čipa? Da s cepivi v ljudi ne bodo vgradili čipov, ki jih bodo imeli v oblasti, so razvijalci cepiv povedali že večkrat. Drži sicer, da obstaja povezava med Moderno in agencijo DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency), ki je v zadnjih letih v projekte Moderne in nekatere druge podobne projekte vložila milijone in milijone evrov, to pa sta začeli že dolgo pred covid-19, saj verjameta, da je lahko velika prednost sodobnih cepiv, ki temeljijo na mRNK, predvsem ta, da jih je mogoče razviti hitro – računata, da bi sčasoma v primeru izbruhov prišli do točke, kjer bi bilo mogoče cepivo ustvariti, izdelati in začeti deliti 60 dni po tem, ko bi bil znan genski zapis novega virusa. Prav predhodno delo je razvijalcem cepiv omogočilo, da so imeli tako hitro razvita cepiva proti novemu koronavirusu in so lahko začeli testiranja. 

Prav tako drži, da si znanstveniki prizadevajo za razvoj tehnologij, s katerimi bi lahko v prihodnje čim bolj sproti spremljali bolnike in jim dovajali optimalne ravni potrebnih zdravil. Vendar pa to ne pomeni prevzema nadzora nad človekom oziroma to ni predmet debate o cepivu proti covid-19. 

Je pa nedvomno lahko predmet debate, kakšno naj bo prihodnje razmerje med človekom in tehnologijo, kar pa je zelo zapostavljena tema, prav zapostavljenost pa še dodatno poganja teorije zarote. Če bi namreč odločevalci o tej temi govorili jasneje in glasneje, bi bilo neznank, strahu in dezinformacij bistveno manj. Več bi bilo znanja, bolj jasne pa bi bile tudi etične meje sprejemljivega za znanstvenike. 

Cepivo Moderne z obetavnimi rezultati na testiranju

Medtem študija, objavljena v New England Journal of Medicine, pravi, da je cepivo Moderne na testiranjih pokazalo obetavne rezultate. Imunski sistem pri starejših, ki so najbolj ogrožena skupina zaradi covid-19, je bil močan, prav tako niso zaznali nobenih resnejših stranskih učinkov. 

Sama študija se je sicer osredotočala na starejše udeležence, ki so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi so bili udeleženci stari od 56 do 70 let, v drugi so bili starejši od 71 let. Prejeli so dva odmerka cepiva v razmiku 28 dni – 25 in 100 mikrogramov. 

Ko gre za stranske učinke, so nekateri, predvsem po drugem odmerku, poročali o utrujenosti, glavobolu in bolečinah v mišicah, vendar resnejših stranskih učinkov niso zaznali. So pa iz testiranja v starejši skupini izločili osebo, ki se ji je vnelo tkivo blizu enega od nohtov. Testiranja se sicer nadaljujejo, pristojni pa menijo, da bo minilo še nekaj mesecev do takrat, ko bo Modernino cepivo pripravljeno za širšo uporabo. 

Kdo bolj verjame teorijam zarote, nepreverjenim dejstvom in zakaj?

Čeprav so družbena omrežja torej zelo učinkovita pri širjenju dezinformacij, ker imajo velik doseg in ker se vsebine lahko ponavljajo, dokler ne najdejo vsaj nekaj privržencev, vsi posamezniki niso enako dovzetni za odmik od racionalnega k teorijam zarote. 

Študija Lantian in sodelavci iz leta 2017 se je osredotočila na lastnosti posameznikov, ki hitreje verjamejo teorijam zarote. Izpostavili so "odprtost do izkušenj, nezaupljivost, nizko strinjanje in makiavelizem". Ta lastnost se nanaša na ljudi, ki so fokusirani na lastne interese, ki bodo manipulirali, varali in izkoriščali, da dosežejo lastne cilje. 

"V smislu kognitivnih procesov so ljudje, ki verjamejo teorijam zarote, bolj nagnjeni k precenjevanju verjetnosti sočasnih dogodkov, k pripisovanju namena tam, kjer je le majhna verjetnost, da obstaja, imajo pa tudi nižjo raven analitičnega mišljenja," nadaljuje študija. 

To večinoma pojasni, kako je mogoče, da takšnih posameznikov ne prepričajo niti dejstva, ki negirajo teorijo zarote. 

Po drugi strani pa nagnjenost k temu, da posameznik verjame teorijam zarote, povezujejo še z eno zanimivo človeško "lastnostjo", ki je znova pri delu populacije izražena bolj kot pri drugem. In sicer s potrebo, da se "oseba počuti, da je nekaj posebnega". 

"Ljudje z visoko potrebo po unikatnosti hitreje nasedejo teorijam zarote, saj te predstavljajo posedovanje nekonvencionalnih in potencialno redkih informacij, ki jih nima vsak. To ljudem da občutek, da so bolje od drugih obveščeni o političnih in družbenih dogodkih," pravi strokovnjak za mentalno zdravje in vedenje v povezavi s tehnologijo John M. Grohol. Raziskovalci so našli tudi povezavo med narcizmom in grandioznostjo ter nagnjenostjo k temu, da oseba verjame teorijam zarote. 

So pa ljudje, ki so jim blizu teorije zarote, pogosto bolj socialno izolirani posamezniki. Študija iz leta 2016, ki jo Grohol navaja v svojem prispevku za PsychCentral, je pokazala, da se posamezniki, ki verjamejo teorijam zarote, pogosteje ogradijo od družbenih norm, izražajo tudi višjo stopnjo nemoči in samote. 

"Posamezniki, ki se čutijo izključene, zavračajo konvencionalne razlage, saj zavračajo legitimnost vira teh razlag. Prav tako se v skupinah, ki razpravljajo o zarotah, čutijo sprejete in imajo občutek, da so končno del skupnosti," nadaljuje strokovnjak. Pa še – teorije zarote so odličen izhod, saj odgovornost za lastno življenjsko situacijo s posameznika prelagajo na zunanje dejavnike. 

Kot opozarja strokovnjak, je prav splet tem posameznikom dal kraj, kjer se lahko družijo, širijo in potencirajo svoje ideje. Omogočil je tudi "normalizacijo" teh idej. Tako lahko tudi posameznik, še posebej pripadnik mlade generacije, ki sicer zavrača neracionalne vsebine, ob njihovi tako množični prisotnosti podvomi o svojem znanju in virih. 

Pri vsem skupaj pa ne gre zanemariti prispevka znanosti k tem okoliščinam, saj je velik del družboslovne znanosti sam sprožil odmik od tega, da "obstajajo dejstva in objektivna resnica", do točke, ko so pomembni le čustva, osebna resnica in osebno doživljanje okoliščin. Posledice pa se torej kažejo v vse pogostejšem zanikanju dejstev v imenu "čustev".