V Sloveniji je trenutno omogočena možnost prostovoljnega in brezplačnega hitrega antigenskega testiranja na koronavirus, s katerim naj bi v čim večji meri odkrili morebitne okužene osebe brez značilnih znakov okužbe. "Gre za enega od ukrepov, ki glede na neustrezno in neučinkovito strategijo cepljenja Vlade Republike Slovenije pomeni večji pregled nad okuženimi v državi," je zapisal Brane Golubović.
Poleg tega številni posamezniki, ki covida-19 še niso preboleli in niso cepljeni, potrebujejo negativne rezultate testiranja na covid za izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). izpolnjevanje slednjega se v državi zahteva vedno širše, med drugim za vstop v gostinske obrate, hotelske objekte, na športne in kulturne prireditve ipd. Vendar pa od 23. avgusta hitro antigensko testiranje za večino ljudi ne bo več brezplačno.
Brezplačno testiranje sicer ukinjajo tudi številne druge države, na primer Nemčija in Francija, o takšnem ukrepu razmišlja tudi Švica. Vendar pa naj bi bilo v vseh omenjenih državah testiranje plačljivo šele od sredine oktobra. Na drugi strani pa je premier Janez Janša ukinitev brezplačnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi napovedal zgolj dober mesec pred uvedbo ukrepa, kar je predvsem med delodajalci povzročilo zmedo, negotovost in ponovno spreminjanje pravil v kratkih časovnih obdobjih, je zapisano v pozivu.
"Takšen ukrep med ljudmi ustvarja neenakost"
"Delodajalci od zaposlenih ne smejo zahtevati, da se cepijo, stroške testov za zaposlene pa bodo po novem morali v celoti plačevati sami, za kar v veliki meri nimajo zadostnih sredstev," je zapisal vodja poslanske skupine LMŠ in dodal, da takšen ukrep med ljudmi ustvarja neenakost, saj se številni, ki covida-19 še niso preboleli in niso cepljeni, konec avgusta odpravljajo na letni dopust oziroma se z njega vračajo, kar jih postavlja v slabši položaj v primerjavi s tistimi, ki virusa niso preboleli in niso cepljeni, vendar pa jim je bilo za izpolnitev pogoja PCT omogočeno brezplačno hitro antigensko testiranje.
"Dejstvo je tudi, da bo takšen ukrep številne odvrnil od testiranja, kar bo pomenilo manj odkritih okužb, hitrejše širjenje virusa in posledično težje obvladovanje epidemije," meni Golubović, ki je poudaril, da trenutno določeni datum, tik pred začetkom šolskega leta in po vrnitvi številnih dopustnikov na delovna mesta, vsekakor ni ustrezen.
Ukinitev bi zamaknili na čas po jesenskih počitnicah
Golubović je vlado zato pozval, naj ukinitev brezplačnega testiranja zamakne na vsaj 2. november, torej po jesenskih šolskih počitnicah oziroma na prehodu iz jesenskega v zimsko obdobje. "Zamik datuma je nujno potreben, saj bi tako delodajalcem omogočili dovolj časa za pripravo na uvedbo ukrepa, v tem času bi se ljudje še naprej testirali, s čimer bi omogočali odkrivanje morebitnih okuženih oseb (pred začetkom šole in po vrnitvi z dopusta), poleg tega pa bi lahko z zamikom številne necepljene posameznike spodbudili, da se odločijo za cepljenje," je prepričan.
Treba bi bilo zagotoviti določeno število brezplačnih testov na mesec za zavarovane osebe
Poleg tega je Golubović vlado pozval še, naj v primeru ukinitve brezplačnega testiranja zagotovi določeno število brezplačnih hitrih testov na mesec za vsako zavarovano osebo. "Le tako se bodo ljudje še naprej testirali in s tem pomembno prispevali k zajezitvi širjenja novega koronavirusa v državi," je še menil in dodal, da je testiranje pomembno tudi za odkrivanje morebitnih okužb pri že cepljenih osebah.
"Ukrep plačljivega testiranja naj bo namenjen spodbudi ljudi k temu, da se bodo odločili za cepljenje, ne pa k sprožitvi dodatnega odpora in poglabljanju nezaupanja v pristojne," je še zapisal in pripomnil: "Navsezadnje je odgovornost trenutne vlade, da je zaupanje v pristojne na izredno nizki ravni, da je prišlo do številnih nepotrebnih smrtnih žrtev, da je precepljenost nizka in da v zadnjem času narašča širjenje okužb."
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.