Lukanović: Užaloščen sem, da se nekateri iz bolezni norčujejo

Na novinarski konferenci vlade je danes spregovoril tudi dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike prof. dr. Adolf Lukanović in opisal svoj boj s covidom-19. Okužil se je po stiku z eno od pacientk. Če je sprva kazalo, da gre le za lažji prehlad, se mu je zdravstveno stanje hitro poslabšalo. 

Raje bi nastopil s kakšno drugo zgodbo, je dejal uvodoma. A se je odzval na povabilo, saj se bliža jesen, s tem pa tudi prehladna obolenja. Posledično namreč kmalu ne bomo mogli več ločiti covida-19 od ostalih virusov, dokler ne bomo opravili testa. Lukanović je pozval ljudi, naj se cepijo proti gripi, saj bi s tem razbremenili zdravstveni sistem, ki je zaradi koronavirusa močno obremenjen. Ocenjuje sicer, da je pri nas precepljenost tudi glede drugih bolezni zelo slaba, do učinkovitega in varnega cepiva za covid-19 pa nas še čaka kar nekaj časa. 

Zdaj nas ne zanima izvor koronavirusa, ampak, kako se boriti proti pandemiji, ki že prežema vse pore našega življenja, je dejal. "Osebna izkušnja mi narekuje, da gre za resno smrtonosno obolenje in sem užaloščen, ker se nekateri iz tega norčujejo, na koncu pa še spolitizirajo zadevo", je bil oster Lukanović. 

Po stiku z okuženo pacientko in pozitivnemu testu na koronavirus je sprva kazal znake prehlada. Zdravniki so mu takoj predlagali hospitalizacijo, a jo je najprej odklonil, saj je menil, da njegovo zdravstveno stanje ni tako kritično. Nato so ga vendarle prepričali, naj ostane. Čez dva dni se je stanje dihalne funkcije tako poslabšalo, da se je razvila pljučnica. Sledile so odpovedi vitalnih organov. V tem trenutku je pomembno učinkovito zdravljenje. Če ga ni, te čaka tragičen zaključek, je povedal. 900 ur je bil Lukanović mehansko ventiliran, dva meseca je bil v umetni komi, iz tega časa pa se ne spominja ničesar. 

"Pridejo leta, ko je človek manj odporen na te okužbe. Ko človek spozna, da je na robu, drugače gleda na vse, kar se zdaj dogaja," je dodal. Po njegovih besedah je smiselno, da vso energijo usmerimo v borbo proti covidu. Zavedati se moramo svoje odgovornosti in razmisliti, kaj je tisto, s čimer lahko zamejimo virus. Dolgoletni zdravnik tako ne razume tistih, ki ne verjamejo v virus. "Nerazumno se mi zdi, da se to dogaja v razviti družbi." 

Kot je povedal, je imel veliko srečo, da so zanj skrbeli zelo predani zdravstveni delavci. Priznal je, da se je v letih nabralo veliko problemov v slovenskem zdravstvu, predvsem so mu namenili premalo denarja. Na intenzivnem oddelku Infekcijske klinike v Ljubljani so zanj skrbeli vrhunsko, ko pa so ga premestili na navadni oddelek, pa je postal pozoren na slabosti in pogoje, v kateri delajo zaposleni. 

Kritičen je bil do razmer, ki mnoge diplomante zdravstvene nege naposled vodijo v druge vode, kjer so pogoji dela boljši, boljše pa je tudi plačilo.

Kot eno svetlih izjem v sistemu je Lukanović izpostavil tudi URI Soča, kjer je opravil rehabilitacijo. Označil jo je za vrhunsko ustanovo, ki je iz nepokretnega človeka ustvarila osebo, ki lahko skrbi zase. Za konec je še vzpostavil vpliv dolgotrajnega zdravljenja na psihično počutje posameznika. 

"Človek, ki je na robu smrti, v fazi prebujanja, nepokreten in priključen na vse možne cevke, potem začne razmišljati in se zavedati problemov okolice." 

Po mnenju Lukanovića nas ne sme več nič presenetiti, virus bo še mutiral in ne bo edini, ki nas bo prizadel. Zaradi našega načina življenja nas v prihodnje čakajo še številne pandemije, mi pa moramo biti na le te dobro pripravljeni.