Zaradi RSV polni pediatrični oddelki. Kaj nas čaka v prihodnjih mesecih?

Zakaj imamo letos takšno "eksplozijo" respiratornih virusov med otroki v primerjavi z istim obdobjem lani? Infektolog dr. Marko Pokorn in strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani meni, da je bilo lani stanje drugačno predvsem zaradi zaprtja družbe. 

"Zaprtje šol in vrtcev, nošenje mask ter zmanjševanje stikov v družbi so lani učinkovito preprečili širjenje koronavirusa. Seveda pa se je s tem tudi zelo učinkovito preprečilo širjenje vsakoletnih sezonskih virusov, ki povzročajo okužbe dihal. Tako je bila celi generaciji dojenčkov in majhnih otrok prihranjena izkušnja s številnimi virusi, ki povzročajo okužbe dihal, med katerimi je na prvem mestu respiratorni sincicijski virus (RSV). In sedaj se ti dve generaciji otrok s tem virusom srečujeta prvič," je pojasnil v oddaji 24UR ZVEČER. Prav to je po njegovem mnenju razlog, zakaj se zdaj srečujemo s tako velikim številom obolelih otrok. RSV je lahko nevaren predvsem za dojenčke, ki lahko zaradi njega pristanejo v bolnišnici in v enoti intenzivne terapije.

Tudi gripa se je lani nenavadno obnašala. Jeseni je bilo veliko bojazni, da bomo imeli hkrati epidemiji covida-19 in gripe, a se to – tudi zaradi večje precepljenosti proti gripi – na koncu k sreči ni zgodilo. "Sezona gripe, ki smo jo izkusili tik pred prihodom novega koronavirusa, je bila – vsaj za pediatrično populacijo – kar divja. Morda letošnja sezona ne bo takšna. Nekaj deset primerov gripe so prejšnji mesec imeli na Hrvaškem. V Sloveniji pa za zdaj kakšnega izrazitega primera gripe nismo dokazali in mislim, da tudi v zadnjem tednu ni bil potrjen noben primer gripe," pravi dr. Pokorn. 

A kot pravi, se bo lahko gripa, če oziroma ko se bo začela pojavljati, hitro razširila predvsem po otroški populaciji, ker imamo odprte šole in vrtce. 

Na naše življenje pa še vedno močno vpliva epidemija covida-19. V Sloveniji imamo ta trenutek 50-odstotno precepljenost, čeprav je naš cilj najmanj 70-odstotna. Kaj to pomeni za naša življenja? "Zagotovo je to slabše, kot če bi imeli 70-odstotno precepljenost, in to seveda olajšuje kroženje virusa, saj je večje število ljudi dovzetnih za okužbo. To posledično pomeni pogostejše zbolevanje, večjo potrebo po bolnišničnih obravnavah in tudi večjo obremenitev zdravstva," je dejal dr. Pokorn. 

Bi bilo smiselno cepiti tudi otroke, ki covid-19 običajno prebolijo z blažjimi znaki? "Res je, da je covid-19 pri večini otrok blaga bolezen in da smo imeli hospitalizirane predvsem otroke z večorganskim vnetnim sindromom, ki ga povzroča okužba s tem virusom. Hospitalizirani pa so bili tudi otroci z osnovnimi kroničnimi boleznimi, pa tudi zdravi otroci, ki so imeli zaradi covida-19 težko pljučnico. Vsekakor je cepljenje otrok – seveda tistih, pri katerih je uporaba cepiva dovoljena – smiselno. Predvsem za otroke z bolezenskimi stanji, ki bi jih naredila bolj dovzetne za težji potek. To so otroci, ki imajo osnovna nevrološka obolenja, otroci, ki imajo motnje imunosti, in pa nenazadnje otroci z izrazito prekomerno telesno težo," meni infektolog. Če bi cepili tudi vse ostale otroke, pa bi to zmanjšalo možnost okužbe in s tem širjenje virusa v šolah, zmanjšala bi se tudi potreba po pošiljanju otrok v karanteno. Tako bi otrokom na nek način omogočili normalno šolanje. 

Po tragični smrti 20-letnice, ki je umrla po zapletih zaradi cepiva Janssen, mnoge skrbi podatek, da je bilo  z vektorskima cepivoma cepljenih tudi več kot 200 mladoletnikov, čeprav za to starostno skupino nista registrirani. Pokorn miri: "Zelo velika verjetnost je, da pri njih kakšnih nezaželenih učinkov ni pričakovati." 

Dodal je, da so raziskovalci z Oxforda vektorska cepiva že februarja začeli preizkušati tudi pri otrocih in jih še vedno spremljajo, izsledki pa še niso objavljeni. 

Kdaj lahko s sedanjim tempom cepljenja proti covidu-19 zaživimo normalno življenje? "Zagotovo se bo necepljeni del populacije prekužil in bomo lahko na ta način dosegli še tisto manjkajočo kolektivno imunost," pravi dr. Pokorn. Upa, da bomo na koncu novi koronavirus premagali in bomo lahko z njim kot družba normalno živeli. Kdaj bo to, ne bi rad ugibal, a upa, da bi se to lahko zgodilo do konca pomladi.