Tomaž Mastnak, sociolog, predavatelj, publicist in raziskovalec, se je v nedeljski oddaji na nacionalni televiziji dotaknil cepljenja proti covidu-19 in samih cepiv in s svojimi izjavami sprožil na eni strani zgražanje, na drugi odobravanje. Mastnak je med drugim povedal, da ima velike pomisleke do tega, kako se cepiva vsiljujejo in selekcionirajo. Kot pravi, so cepiva del totalitarne kontrole, ampak ne kot sredstvo za bolj ali manj uspešno spoprijemanje z boleznimi, pač pa kot princip, ki je postal simbol konformnosti. "Skratka, gre za moralno diskreditacijo ljudi, ki iz takih ali drugačnih razlogov imajo zadržke do cepljenja," je povedal.
Mastnak je sicer dodal, da – glede na podatke – cepiva res blažijo simptome bolezni, zaradi česar je manj hospitalizacij in manj smrtnih primerov. "Ni pa res, da cepiva preprečujejo širjenje bolezni in obolevanja," je dodal. A vodja svetovalne skupine za covid-19, infektologinja Mateja Logar, pravi, da to ne drži, kar se je pokazalo že v spomladanskem valu, in sicer marca in aprila, ko so bili stanovalci v DSO polno cepljeni in niso več zbolevali. "Tako da je ta trditev že z našega stališča nepravilna," je pojasnila in dodala, da je tudi v drugih državah, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, tudi manjše število okuženih. "Seveda cepljenje v 100 odstotkih ne prepreči okužbe, je pa verjetnost, da se okužimo, bistveno manjša in s tem, da se ne okužimo, vplivamo tudi na to, da se okužba ne širi naprej in prenaša na druge."
Kot še pravi Logarjeva, je zgrešeno, če rečemo, da cepljenost nič ne vpliva. "Cepljenost pri mladih zdravih osebah je nekje 95-odstotna, starejši ko smo, več pridruženih bolezni ko imamo, slabša je učinkovitost cepljenja, vendar je tudi pri ostalih cepivih tako. Zato lahko tudi cepljeni zbolijo, in zato poudarjamo, da morajo tudi cepljeni upoštevati preventivne ukrepe," še opozarja Logarjeva.
Je pa Mastnak prav tako omenil, "da cepiva mRNA tehnično gledano sploh niso cepiva, oziroma so cepiva v metaforičnem smislu, ker jih uporabljamo na enak način in z istim namenom, kot uporabljamo klasična vektorska cepiva. To je genski inženiring, pravi in dodaja, da nihče ne ve, kakšne bodo posledice teh genskih posegov." Logarjeva pojasnjuje, da omenjena trditev jasno kaže, da Mastnak ni strokovnjak za cepiva, saj genski inženiring pomeni, da se gen vpiše v naš genski material in tam ostane za vedno. Pri cepivih mRNA pa gre za to, da se prehodno vnese gen, ki sintetizira potem beljakovino in ta gen v nekaj urah razpade. "In to je bistvena razlika," je pojasnila in dodala, da je zelo pomembno, da o strokovnih stvareh govorijo ljudje, ki se na to spoznajo. "Ko nekaj slišiš in prebereš, lahko potem narediš napačno sintezo, ki ima lahko grde posledice," še pravi Logarjeva in zaključuje, da ni dovolj, da nekaj prebereš, ampak moraš poznati tudi ozadje in vedeti, kako podatke ustrezno interpretirati.
KOMENTARJI (403)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.