Poročilo: politični nadzor nad objavo informacij se krepi

V Evropi narašča trend zastraševanja novinarjev, stanje na področju svobode medijev pa je bilo v letu 2019 zelo nezadovoljivo, v letnem poročilu na platformi Sveta Evrope za zaščito novinarjev opozarjajo organizacije, ki se zavzemajo za svobodo medijev. Poudarjajo, da napadi na medije in novinarje ne smejo postati nova realnost.

Letno poročilo partnerskih organizacij Platforme Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je kritično zlasti do Rusije, Azerbajdžana, Malte, Srbije, Bolgarije in Turčije, ki za medije ostaja "izjemno represivna" država kljub zmanjšanju števila zaprtih novinarjev.

Kritično je tudi do Francije, ki je lani zabeležila izrazit porast nasilja nad novinarji, ki so spremljali proteste gibanja rumenih jopičev proti vladni politiki.

Politični nadzor nad objavo informacij se krepi 

Državno ali oligarhično prisvajanje medijev, vsiljiv nadzor, kibernetski napadi, zapiranje kritičnih spletnih medijev in portalov, sodno in upravno nadlegovanje novinarjev, zakoni proti "lažnim novicam", s katerimi skušajo oblasti prikriti cenzuro – vse to kaže, da se politični nadzor nad objavo informacij krepi na različne načine, ugotavlja poročilo.

Lani sta bila v državah članicah Sveta Evrope ubita dva novinarja, in sicer Lyra McKee, ki je poročala o nemirih na Severnem Irskem, in Vadym Komarov med spopadi v Ukrajini. V Turčiji, Azerbajdžanu, Rusiji in ukrajinskem ozemlju Krim, ki je pod nadzorom Rusije, je bilo zaprtih najmanj 105 novinarjev.

Stanje medijske svobode v Evropi danes je "globoko nezadovoljivo", opozarja poročilo, iz katerega izhaja, da postajajo politični poskusi podreditve medijev del sistema. Poročilo je glasen poziv državam članicam Sveta Evrope, naj ukrepajo hitro in odločno, da bi se končali napadi na svobodo medijev, da bi novinarji in drugi zaposleni v medijih lahko poročali brez strahu, med drugim izhaja iz poročila.

Slovenije poročilo, ki obravnava dogajanje v letu 2019, ne omenja. A tudi pri nas so v zadnjih mesecih odmevala nesoglasja med vladajočo politiko ter mediji – samo spomnimo na vladno depešo, poslano Svetu Evrope, v kateri je med drugim zapisano, da "večina slovenskih medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima". Društvo novinarjev Slovenije je v odzivu zapisalo, da depeša blati ugled države in sramoti novinarstvo. 

Še vedno pa odmevajo besede notranjega ministra Aleša Hojsa, ki se je na Twitterju odzval na intervencijo policije na nedavnih protestih. Med drugim je tako izrazil pričakovanje, da bo policija za identifikacijo udeležencev shoda uporabila tudi fotografije, objavljene na družbenih omrežjih in medijih. Obenem pa je dejal tudi, da pričakuje, da bodo, če se na fotografijah s protesta prepozna glavnega urednika Mladine in še množico drugih, tudi ti primerno procesirani. Društvo novinarjev je Hojsa zatem že pozvalo, naj se "vzdrži izjav, v katerih izpostavlja posamezne novinarje in jim grozi s pregonom, ker so opravljali svoje delo". "Dogodek na Trgu republike 27. aprila so spremljali številni novinarji, fotoreporterji in snemalci, ki so bili tam zato, da so javnost obveščali o dogajanju."