Ministrica: Na izobraževanje na daljavo smo šli absolutno prezgodaj

Naše šole so zaprte že 12. oziroma 11. teden, najdlje v Evropi. Zaposlene v osnovnih šolah bodo s hitrimi testi sicer testirali prihodnji ponedeljek, tekom tega tedna pa bo vlada odločila, ali se bodo učenci v šolo vrnili po 11. januarju.

Komunikacija s šolsko ministrico je prepočasna, medtem tožijo ravnatelji, ki upajo, da bodo okrožnico o vnovičnem odprtju šol prejeli najpozneje do srede.

Če je bil 4. januar dolgo datum, ko bodo šli otroci vendarle nazaj v šolske klopi, pa je v zadnjih nekaj dneh decembra, kljub sproščanju ukrepov, postajalo vse bolj jasno, da tudi začetek novega leta ne bo prinesel šolanja v šolah, ampak se bodo še naprej vsi otroci izobraževali od doma. Z izjemo otrok s posebnimi potrebami, za katere je tudi ustavno sodišče naročilo, da se morajo vrniti v razrede.

Vsak teden se vračanje otrok sicer zamakne še za kakšen teden. Na eni strani so starši, ki so za pazljivost, na drugi tisti, ki so za vračanje, tukaj pa sta še stroka in politika. Glede na načrte vlade pa naj bi bili vsi učenci in dijaki v šoli marca oziroma aprila, enako študentje na fakultetah.

V oddaji Svet na Kanalu A so ob tem gostili ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec in jo povprašali o tem, kdaj bi lahko nazaj v klasičen izobraževalni sistem šli dijaki oziroma srednješolci? Ministrica pravi, da če bodo rezultati testiranja, kot so si jih zastavili, dobri, če bo epidemiološka slika v državi pod nadzorom, potem je pogojem nekako zadoščeno. "Potem bomo imeli nazaj najprej vrtce in prvo triado, od srede naprej tudi 4. in 5. razred in nato v naslednjem tednu preostanek učencev osnovnih šol, zaključne letnike srednjih šol, poklicno izobraževanje in pa nato še ostale srednješolce. Ubrali bomo C-model. Vračali se bodo študentje, ker imajo izpitne roke, pa tisti, ki imajo laboratorijske vaje. In če ostanemo v dobri oziroma obvladljivi epidemiološki sliki, računam, da se potem tudi študij za ostale letnike fakultet lahko začne v fizični ali pa v neki kombinirani različici," je razložila.

Morda bo kdo ob tem sicer rekel, da en dan ni nič, pa vendarle: danes testi, jutri še enkrat testi, da se potrdi ali ovrže prvi hitri test, namesto da bi bili otroci v šolskih klopeh - več kot 70 dni so namreč že doma. Pa niso mogli testiranja organizirati v nedeljo? Šolska ministrica odgovarja, da ne - prvenstveno zaradi tega, ker je zdravstvena stroka rekla, da je pomembno, da so ti testi čim bolj 'sveži'.  Kar po njenih besedah torej pomeni, da če se šole odpirajo jutri, je čas za testiranje danes. "Še bolj idealno bi bilo, če bi imeli kapacitete, da bi lahko testirali jutri - na primer eno uro pred odprtjem šol. Ta trenutek pa je bilo to najbolj optimalno izvesti tako. Kot verjetno veste, se je pokazalo, da moramo tudi na tem protokolu testiranja v sodelovanju z ministrstvom za zdravje določene stvari še bolj optimizirati. Ker naslednji teden, če bo vse po sreči in po željah, ko bomo začeli spuščati nazaj v šole tudi prvo triado učenk in učencev ter vrtčevske otroke, bo pa to res velik zalogaj - narediti 30.000 testov, preden bomo lahko vrata zanesljivo in varno odprli."

V zadnjem nastopu na vladni novinarski konferenci je Kustečeva sicer dejala, da je sama nase najbolj jezna. A lahko bi rekli, da je kar nekaj staršev še precej bolj jeznih kot ona - delodajalci jih čakajo več kot 70 dni, družinsko življenje zaradi šolanja od doma, ko gre en starš popoldan v službo, da lahko dopoldan sedi z otrokom, drugi dela dopoldan, trpi, da ne govorimo o kakovosti tega šolanja ... Javnost pa nima ravno občutka, da bi se ministrica vsak dan znova borila za čimprejšnje vračanje v šolske klopi.

Ministrica za šolstvo ob tem pravi, da je to jeza, ki pa je hkrati nemoč. "Veste, da če ne bi imeli virusa, ki je stvar narave in njene 'odločitve', potem se nihče ne bi šolal na daljavo, ampak bi bili vsi varno v šolskih prostorih," odgovarja. Kot dodaja, pa je za šolanje od doma že toliko časa več razlogov. "Ko sem govorila o jezi, je bilo to povezano tudi s samim dejstvom, da sama osebno ocenjujem, da smo na izobraževanje na daljavo šli absolutno prezgodaj. Razumem, zakaj smo to morali narediti: ker smo takrat pravzaprav morali zagotoviti zdravstvenemu sistemu, da je lahko 'oddelal' svoje temeljno poslanstvo," poudarja. In nadaljuje: "To, kar vam želim povedati, je tako: ves čas smo pri ponovnem odpiranju, zagonu šol v stalnih dilemah. Ves čas se sprašujemo, kako je zdaj prav, narobe, kako bomo naredili najbolj pravično. Večina staršev, vključno z mano kot mamo in tudi kot ministrico, je na stališču, da je treba otroke čim hitreje, varno in trajno spraviti nazaj v šole in vrtce. Je pa tudi velika skupina staršev, tudi učiteljev, ki jih je strah in so zdaj v stiski, ker se bojijo za svoje zdravje, za zdravje svojih bližnjih in tudi te moramo upoštevati." Kot pravi, je treba poiskati torej tiste pogoje, ko bomo lahko vsem skupaj rekli: 'Varno je, lahko se vrnete'. "In to varnost nam je zdaj prinesla prav ta možnost hitrega testiranja, ki že kaže prve pozitivne rezultate z vračanjem otrok s posebnimi potrebami."

Kakšne bitke pa ob tem bijejo starši, kakšne otroci in kako je po dveh mesecih in pol videti življenje šolarja in družine, pa tudi, kakšne posledice pušča na šolarjih dejstvo, da nimajo socialnega stika?

Ministrico so v oddaji Svet povprašali tudi o tem, ali ima kakršne koli podatke, kako se to izgubljeno leto pozna na znanju? Zakaj ne gre tudi Slovenija v odpiranje po regijah? Zakaj ne po občinah?

Kustečeva odgovarja: "Pod črto, jasno je, da moramo vsi skupaj najti način, da bomo lahko čim hitreje, na varen in trajen način otroke vrnili nazaj v vrtce in v šole, pa nato tudi starejše - dijake, študente. Situacija je iz vseh izpostavljenih vidikov zelo zahtevna." Kar se tiče same kvalitete osvojenega znanja, pa je po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport nesporno, da to ni primerljivo z znanjem, kakršno bi bilo v šoli. "Je pa strokovni del naše podpore - predvsem preko zavoda za šolstvo - identificiral tiste vsebine, cilje, ki jih je možno tudi z izobraževanjem na daljavo na nek način čim bolj uspešno osvojiti in tudi utrjevati." Strokovni nasveti gredo tako v smer, da dajejo učitelji poudarek na to, za vrnitev v šole pa se 'hrani' ostale, bolj zahtevne dele vsebin.

Ogromno pa je tukaj odvisno od staršev - in vsi nenazadnje nimajo ne znanja, sredstev ali časa za delo z otroki. Po mnenju Kustečeve je tukaj naloga učiteljev, da prepoznajo načine in vsebine, za katere ocenjujejo, da jih je zmožen tudi 'najšibkejši člen' v razredu osvojiti na daljavo.

Želi pa ob tem izpostaviti tudi pozitivne vidike, ki so se pokazali ob izobraževanju na daljavo: usposobljenost za osvajanje znanja preko novih informacijskih tehnologij, ki je izjemna - ne samo pri otrocih, pač pa tudi pri učiteljih. "In v tem smislu bomo spet, verjamem da, postali ena bolj prepoznavnih članic EU. Kar se pa tiče vidika primerjave osvojenega znanja glede na prejšnje generacije, si pa veliko obetamo od nacionalnega preverjanja znanja, ki je zastavljeno na identičen način kot vsa pretekla leta in bomo lahko tudi na podlagi tega precej objektivno primerjali ta razkorak."

V šole otroci s posebnimi potrebami, pred vrnitvijo na delovna mesta preventivno testiranje učiteljev in zaposlenih

Po dolgih dveh mesecih in pol pa se jutri v šole oziroma vzgojno-izobraževalne zavode že vračajo otroci s posebnimi potrebami.

Najprej so s hitrimi testi za koronavirus sicer še testirali učitelje in ostali kader, ki bodo s temi otroki med učnim procesom prihajali v stik. A tudi to vračanje ne bo šlo gladko: zaradi strahu pred okužbo kar nekaj staršev otrok jutri ne bo pripeljalo v šolo. V centru Dolfke Boštjančič se bo jutri v šolo vrnilo 52 od 79 učencev.

Druga za drugo so v centru Dolfke Boštjančič  v ljubljanski Šiški na hitri test za okužbo z novim koronavirusom danes dopoldne 'kapljale' učiteljice, ki bodo jutri ob 8. uri v svoje razrede znova sprejele otroke. "Testiramo vse učitelje, specialne pedagoge, varuhinje, ki so asistence po razredih in strežnice, ki skrbijo za razkužene, čiste prostore," je pojasnila direktorica centra Tatjana Popovič. Bil je skrajni čas, da odpremo svoja vrata, dodaja, za otroke s posebnimi potrebami je bilo biti doma še veliko težje kot za druge šolarje. 

Z njo se strinja tudi učiteljica Vanja Gajšek, saj so - kot pravi - otroci s posebnimi potrebami (sploh populacija, ki se uči - z zmerno do težko motnjo) zelo prikrajšani, ker niso zmožni spremljati pouka preko ekranov. 

"Po 14 dneh bivanja doma je že torbo vlekel, da gre v šolo," pripoveduje Nives Novak, mama Martina, ki se prav tako šola v centru Dolfke Boštjančič. Kot dodaja, je takšnemu otroku namreč težko razložiti, da ne sme, ne more v šolo.

Starši doma ne morejo nadomestiti vsega tistega, česar so bili otroci deležni v šoli. Osemletni Martin, epileptik z motnjo v duševnem razvoju, ki ne govori, že komaj čaka, da bo jutri lahko spet vstopil v svoj razred in ustvarjal.

V razredu bodo tako njega kot druge učence pričakale drugačne učiteljice, kot so jih bili vajeni. Z masko in vizirjem na obrazu. In po besedah Gajškove, bo to - sploh, ker ti otroci večinoma ne govorijo in se sporazumevajo s kretnjami, obrazno mimiko - precejšen zalogaj.

A namesto vseh osmih učencev iz skupine, ki jo poučuje, bo jutri v šolo prišla le ena deklica. "Starši so še vedno zaskrbljeni glede covida, glede varnosti, saj so nekateri zdravstveno zelo zahtevni, poleg tega, da imajo motnjo v duševnem razvoju," pojasnjuje učiteljica otrok s posebnimi potrebami.

Velik izpad je zaradi težke motnje v duševnem razvoju in slabšega zdravstvenega stanja otrok, ki so tukajšnjem centru, pove direktorica. V ostalih enotah pa bo izpad manjši. Glede testiranja v prihodnje navodil še nimajo.

"Bomo počakali navodila in spremljali situacijo po razredih. Če se pojavi sum, bomo verjetno takrat tako testirali," zagotavlja Popovičeva. Danes so testirali 35 zaposlenih. Vsi so bili negativni.

V osnovni šoli s prilagojenim programom v Murski Soboti jutri pouka v učilnicah ne bo, ker je bilo na hitrih testih kar nekaj zaposlenih pozitivnih oziroma mejnih. Kakšen je torej odstotek pozitivnih učiteljev? "Postopno in varno odpiranje šol in vrtcev je dokaz tega, kar nas še čaka zdaj na poti. To testiranje je pokazalo tisto prvo, pomembno informacijo, zakaj je potrebno - da bodo v resnici samo zdravi učitelji stopili v prostore šole," je ob tem dejala Kustečeva.

Po informacijah, ki jih ima ta hip, je bilo narejenih kar nekaj testov: do današnjega dne se je testiralo 86 odstotkov vseh zaposlenih v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, kar nekaj odstotkov testov je bilo tudi pozitivnih. "To pravzaprav sporoča še eno dodatno točko oziroma informacijo o zanesljivosti tega, da ko se bodo šolska vrata odprla, bodo notri samo zdravi učitelji in učiteljice. Kakšen bo ta odstotek na koncu, ne vemo, ampak tukaj je že vsak posameznik pomemben - da ga s tem testiranjem identificiramo in da na ta način dajemo tudi zaupanja vredno informacijo staršem, da ko pripeljejo otroka v šolo, da je to v resnici varen prostor," je še izpostavila ministrica.