Cepiva so naše največje, morda celo edino upanje za to, da se epidemija covid-19 kmalu konča. Na spletni strani UKC Ljubljana so objavili odgovore dobro poznanih obrazov iz zdravstvene stroke na vprašanje, zakaj so se cepili proti covidu-19.
"Cepila sem se zaradi lastne zaščite, ker sodim v rizično skupino. Cepila se bom tudi zato, da pripomorem h koncu te epidemije in k čimprejšnji normalizaciji življenja," je povedala Tatjana Lejko Zupanc.
"Cepila sem se najprej zato, ker ne želim zboleti. Covid-19 je povsem nepredvidljiva bolezen – tudi blaga akutna oblika bolezni lahko pusti trajne posledice. Drugič: cepila se bom, ker želim zaščititi druge, pa ne samo v bolnišnici, kjer mislim, da je še najmanj možnosti, da na koga prenesem okužbo, saj ves čas skrbno uporabljam osebno varovalno opremo, ampak tudi zaradi mojih doma. Tretjič: cepila se bom, da se bo življenje čim prej normaliziralo, da bom lahko počela stvari, ki me veselijo, da bomo lahko z družino spet šli na potovanja in raziskovanja, da se bom lahko dobila s prijatelji in jih objela. Zato upam, da podobno razmišljajo tudi drugi in da se bomo cepili v čim večjem številu," je pojasnila Mateja Logar.
"Cepil sem se, da zaščitim sebe, svoje bližnje, svoje sodelavce ter svoje bolnike. In to čim prej, preden se navadim na to, da je maska izven bolnišnice nekaj normalnega," pravi Marko Pokorn.
Tatjana Mrvič pa: "Cepila sem se, ker hočem ostati zdrava, ker bi rada brez strahu in omejitev obiskovala sorodnike in se družila z njimi, čeprav so nekateri starejši, ker bi rada končno spet normalno živela, potovala ..."
Miti in resnice o cepivih proti covidu-19
UKC Ljubljana je objavil tudi besedilo ugledne klinike Mayo, v katerem so ovrgli nekaj mitov o cepivih proti covidu-19, ki se te dni širijo še hitreje kot virus sam.
"Čeprav nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito, je cepljenje vedno dobra izbira, saj prednosti pri zdravih ljudeh prevladajo nad tveganji. Tudi strah, da bi nam genski inženiring pod pretvezo cepiva trajno spremenil genski zapis ter vplival na naše misli, telesne funkcije in počutje, je odveč," poudarjajo.
MIT: Cepiva niso varna, ker so jih tako hitro razvili in testirali.
DEJSTVO: Številna farmacevtska podjetja so v razvoj cepiv proti covidu-19 vložila veliko sredstev, saj je pandemija ustavila tako rekoč ves svet. Tudi zato je bilo možno hitreje in učinkoviteje delati, kar pa ne pomeni, da so lahko zaobšli varnostne postopke ali se izognili testiranjem.
MIT: Covid-19 sem že prebolel, zato se mi ni treba cepiti.
DEJSTVO: Trenutno še ni dovolj podatkov o tem, kako dolgo po okužbi smo zaščiteni pred vnovično okužbo zaradi t. i. naravne imunosti. Zgodnji dokazi kažejo, da naravna imunost na covid-19 ni dolgotrajna, a za zdaj tega še ni mogoče trditi z gotovostjo. Na kliniki Mayo priporočajo cepljenje tudi tistim, ki so covid-19 že preboleli, a svetujejo, naj cepljenje odložijo za približno 90 dni po prvi diagnozi. Tistim, ki so v karanteni po bližnjem stiku z okuženim, in tistim, ki kažejo simptome covida-19, cepljenje odsvetujejo.
MIT: Cepiva proti covidu-19 imajo resne stranske učinke.
DEJSTVO: Pri cepivih proti covidu-19 poročajo o kratkoročnih blagih ali zmernih reakcijah, ki se razrešijo brez zapletov ali poškodb. Pri 15 odstotkih cepljenih je bil to boleč predel, kamor so vbzrizgali cepivo,, pri približno polovici pa so se pojavile sistemske reakcije, predvsem glavobol, mrazenje, utrujenost, bolečine v mišicah ali povišana telesna temperatura, ki je trajala dan ali dva. Ti stranski učinki pa v resnici kažejo, da se imunski sistem dobro odziva na cepivo, in so pogosti tudi pri ostalih cepljenjih.
MIT: Po cepljenju proti covidu-19 mi ne bo treba več nositi maske.
DEJSTVO: Morda bo trajalo še dolgo, preden bodo lahko vsi, ki se želijo cepiti, prišli na vrsto. Pomembno je vedeti tudi, da cepivo sicer ščiti pred boleznijo tistega, ki je bil cepljen, ni pa znano, ali je lahko tudi po cepljenju še vedno prenašalec bolezni. Dokler o delovanju cepiva ne bo znanih več podrobnosti, je treba še naprej upoštevati varnostne ukrepe, torej nositi zaščitno masko, paziti na varnostno razdaljo in si pogosto umivati roke.
MIT: Več ljudi bo umrlo zaradi posledic cepljenja proti covidu-19 kot zaradi virusa samega.
DEJSTVO: Čeprav mnogi trdijo, da se nima smisla cepiti proti bolezni s tako nizko stopnjo smrtnosti, je treba poudariti, da 1-odstotna smrtnost pomeni, da je covid-19 desetkrat bolj smrtonosen kot sezonska gripa.
Klinični poizkusi kažejo, da so, kot že omenjeno, stranski učinki cepiva le kratkoročni, blagi ali zmerni. Pomembno je tudi dejstvo, da po cepljenju nisi okužen s covidom-19, saj ne gre za t. i. živo cepivo. Cepimo se seveda zato, da ne bi zboleli, pa tudi, da preprečimo širjenje virusa in okužbe, ki bi lahko vodile v dolgoročne posledice za zdravje soljudi.
MIT: Cepiva proti covidu-19 so razvili, da bi nadzirali ljudi z mikročipi v možganih.
DEJSTVO: Mikročip v cepivih ne obstaja in s cepivi ne bodo sledili ljudem ali zbirali njihovih osebnih podatkov. Ta mit se je na spletu rodil spomladi, potem ko je milijarder Bill Gates dal izjavo o digitalnih certifikatih glede cepljenja, ki pa z mikročipi in omenjenimi cepivi nimajo nikakršne povezave.
MIT: Cepiva proti covidu-19 lahko spremenijo naš DNK-zapis.
DEJSTVO: Cepiva, ki bodo, kot kaže, prva na tržišču, so tipa "messenger RNA", krajše mRNK. Če poenostavimo, ta delujejo tako, da celicam v telesu sporočajo, kako izdelati virusni protein, ki sproži imunski odziv telesa. Vbrizgavanje mRNK v telo na noben način ne vpliva na DNK celic, saj mRNK telo hitro razgradi in se je znebi kmalu po tem, ko opravi svoje delo, torej ko celice proizvedejo dovolj virusnega proteina, da sproži nastanek protiteles.
KOMENTARJI (694)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.