Začnemo tam, kjer se začne pot bolnikov s covidom-19 na Infekcijski kliniki; pred urgentno ambulanto, in ravno v času snemanja se oglasi alarm, ki naznani prihod še enega covidnega bolnika na oddelek.
Vsak dan imajo nekaj bolnikov, ki se jim stanje tako hitro poslabša, da jih reševalci odpeljejo direktno v intenzivno enoto, večino pa najprej hospitalizirajo na navadnem oddelku.
Od prvega oktobra so v UKC Ljubljana zdravili 698 odraslih in 27 otrok s covidom-19. Najmlajši je bil novorojenček, najstarejši pa stoletnik. Poleg zdravnikov imajo pomembno vlogo medicinske sestre in zdravstveniki, ki bolnike vsak dan negujejo, hranijo, umivajo, menjavajo plenice, katetre ...
Anja Fale, nadzorna sestra na enem od covid oddelkov, pove: "Naša osebna varovalna oprema je iz materialov, ki ne dihajo, vsi smo prepoteni, ko prihajamo ven iz sob, mokre imamo tudi spodnje perilo, nogavice."
Na navadnem oddelku, ki je tik ob intenzivni enoti, so nastanjeni najbolj akutno bolni pacienti, ki se jim stanje lahko vsak čas poslabša. Dokler lahko dihajo s pomočjo kisikove maske, so na navadnem oddelku, potem pa jih prestavijo v intenzivno enoto, kjer dihajo s pomočjo umetnega predihavanja.
"Stvari so dokaj dinamične, pri nekaterih prihaja do poslabšanja pravzaprav v nekaj urah, pri nekaterih se stanje slabša počasneje, ampak vseeno transporti vedno poslabšajo stanje, zato je boljše, če so čim bliže intenzivni terapiji," pove infektologinja Mateja Logar.
Dokaz, kako hitro se stanje lahko poslabša, je 69-letni bolnik, ki nas je še včeraj optimističen sprejel v svoji bolniški sobi. Da težko diha brez maske, a z njo, da kar gre, je dejal. Že kmalu potem pa se mu je stanje tako poslabšalo, da je danes žal izgubil bitko z boleznijo.
Ko se z navadnega oddelka odpravimo proti intenzivni enoti, razmišljam, kako je tam zaposlenim, ki morajo vsako sekundo nadzorovati najtežje bolnike, ki jim življenje visi na nitki. Ker so bolniki tu še bolj kužni, je stopnja zaščite še višja. Zato v predprostoru intenzivne enote tudi nas zaščitijo od glave do pet. "Ker je tukaj večja verjetnost, da pride do nastanka aerosolov," pojasni Logarjeva.
Čeprav skoraj vsakodnevno snemamo v bolnišnici, skozi ta vrata stopim s cmokom v grlu. V intenzivni enoti najvišje stopnje zdravijo najtežje bolnike s covidom-19, in verjemite mi, nič vas ne more pripraviti na prizore ljudi, ki jih pri življenju ohranjajo aparati. Mlada ženska v umetni komi, ki so ji na zid nalepili fotografije otroka, da bo to prvo, kar bo zagledala, ko se zbudi, pa starejši gospod, ki tako težko diha, da ga morajo tudi v času našega obiska aspirirati – torej iz dihal izsesati izločke.
Intenzivno nego je od oktobra potrebovalo 124 bolnikov, najmlajši je bil star 34 let.
Nekateri pacienti na intenzivnem oddelku ležijo obrnjeni na trebuh. "Pri nekaterih bolniki, ki potrebujejo zelo visoke koncentracije kisika, poskušamo z obračanjem na trebuh zaradi tega, da razpnemo dele pljuč in jih oksigeniramo, ker so sicer stisnjeni zaradi samega ležanja," pojasni Logarjeva.
Dnevno sprejmejo po tri bolnike na dan, na najtežje dneve pa so jih sprejeli tudi po sedem. Zaradi vseh posebnosti in aparatur sprejem enega bolnika traja tudi po dve uri ali več.
"Ves čas nadzorujemo njihove življenjske funkcije, tako ocenjujemo, kakšne so njihove potrebe, potem tukaj številne črpalke, ki so potrebne za dovajanje infuzijske tekočine, različnih zdravil in seveda tudi hrane," pove Logarjeva.
Medicinska sestra Katarina Zajc doda: "Jaz sem prav vesela, ko vidim enega človeka, da mu lahko pomagam, da ga stisnem za pljuča, da zakašlja. Da mu povem, da tudi če je danes mogoče še lačen, da bo jutri lahko pil, jedel, to je glavno. Samo da jih spraviš na noge."
"To nam potem seveda daje še dodatno energijo, če pa se zgodba ne bi končala srečno, ti pa to pusti precej psihičnih nelagodnosti," sklene Logarjeva.
Zgodba epidemije na Infekcijski kliniki je sočasno zgodba o žalosti in sreči, brezupu in upanju, predvsem pa zgodba ljudi, ki s svojo požrtvovalnostjo v nehvaležnem času največjih teorij zarot pišejo novo poglavje zgodovine.
KOMENTARJI (182)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.