'Represivni organi ne bi smeli pridobivati osebnih podatkov množično, na zalogo'

Številne države po svetu, tudi Slovenija, so se pri poskusu zajezitve pandemije obrnile k tehnologiji, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov. Slovenska policija pa bo lahko z izmenjavo podatkov z NIJZ preverjala, v kolikšni meri posamezniki upoštevajo karanteno. Med drugim ji bodo na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene zaradi okužbe z novim koronavirusom ter o drugih omejitvah, odrejenih za posamezno osebo. 

Da z zaskrbljenostjo spremlja ukrepe vlade, zlasti pri zmanjševanju obsega pravic posameznikov v okviru obvladovanja epidemije v Sloveniji, zlasti pravice do zasebnosti, je v odprtem pismu zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Ugotavlja, da se je Slovenija brez jasnih strokovnih razlogov in argumentov znašla med tistimi državami, ki pravice posameznikov omejujejo nesorazmerno. "Ni jasno, zakaj vlada in zakonodajalec kot potrebne in primerne ocenjujeta tako resne posege v zasebnost, zlasti preko širjenja policijskih pooblastil."

Opozarja, da se vlada in različni pobudniki zasebnega sektorja množično usmerjajo k uporabi tehnologij, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov, kar utemeljeno sproža številne pomisleke glede varstva zasebnost. "Takemu poskusu na ravni obvezne obdelave osebnih podatkov s strani države in v smeri sledenja lokaciji posameznikov smo bili v Sloveniji priča s predlaganim besedilom 104. člena Zakona o interventnih ukrepih." Člen so sicer tik pred zdajci zaradi številnih kritik umaknili. 

'Represivni organi ne bi smeli pridobivati osebnih podatkov množično, na zalogo in redno zgolj zato, da bi iskali morebitne kršitelje'

Informacijska pooblaščenka pa svari, da tudi 103. člen Zakona o interventnih ukrepih vsebuje resen razlog za skrb. "Z vidika ustavne pravice do zasebnosti je sporno najmanj to, da bodo na njegovi podlagi represivni organi, med katere sodi policija, pridobivali osebne podatke za povsem nejasno opredeljene namene, množično in na zalogo. Gre za t. i. ribarjenje po podatkih brez vnaprejšnjega suma kršitve – 'fishing expedition', ki tovrstnim organom glede na sodno prakso ni dovoljeno." 

Dodaja, da represivni organi ne bi smeli pridobivati osebnih podatkov množično, na zalogo in redno zgolj zato, da bi iskali morebitne kršitelje. Omenjeni 103. člen pa takšni nesprejemljivi praksi daje utemeljitev v zakonu in jo dopušča. "Ob tem se primarno zastavlja vprašanje, zakaj je potreben nadzor policije nad prebivalci Slovenije, ki sicer, kot je zaslediti, v veliki večini spoštujejo navodila pristojnih institucij." 

Da v demokratični družbi ne more biti sprejemljivo, da namesto inšpektorjev z inšpekcijskimi pooblastili nadzor odločb izvajajo policisti z uporabo polnih (celo razširjenih) policijskih pooblastil. Vsaka okužena oz. obolela oseba namreč ni potencialni kršitelj, ki zahteva policijsko obravnavo, piše v odprtem pismu. 

Tudi Evropski odbor za varstvo podatkov opozarja, da čeprav so podatki in tehnologija sicer lahko pomembna orodja v zajezitvi širjenja virusa, imajo omejitve. "Represija in posegi v zasebnost torej ne morejo in ne smejo biti sami sebi namen." 

Država ne sme ustvarjati vtisa, da morajo državljani izbirati med zdravjem in človekovimi pravicami 

Država s svojim delovanjem ne sme ustvarjati vtisa, da morajo njeni državljani izbirati med zdravjem in življenjem ali človekovimi pravicami. To je v nasprotju s samim bistvom temeljnih pravic, še opozarja informacijska pooblaščenka. "Slovenija je glede varstva človekovih pravic na prelomnici, spoštovanje Ustave pa nam vsekakor omogoča, da ne zdrsnemo v družbo tistih držav, kjer se ob 70. obletnici sprejema Evropske konvencije o človekovih pravicah državljani sprašujejo, ali jim te pravice sploh še pripadajo." 

ZPS: V kriznih časih je še toliko bolj pomembno zavarovati temeljne pravice in svoboščine potrošnikov

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so svojo skrb in stališča, povezana z mobilnimi aplikacijami, ki naj bi omogočile boljši nadzor nad spremljanjem širjenja koronavirusa v državi, izrazili v dopisu, ki so ga v četrtek poslali vladi in ministrstvom za zdravje, javno upravo, gospodarski razvoj in tehnologijo, pravosodje in notranje zadeve. 

Zapisali so, da so analiza velikih količin zbranih podatkov, mobilne aplikacije in druge sodobne tehnologije lahko "koristna orodja za nadzor pandemije, ki bi dovoljevala postopno rahljanje omejitev". A pri tem opozarjajo, da je v kriznih časih še toliko bolj pomembno zavarovati temeljne pravice in svoboščine potrošnikov. Zato pozivajo vlado, naj "poišče pravo ravnovesje med varovanjem javnega zdravja in temeljnimi pravicami". 

Aplikacija privlačna tarča za kibernetske napade

"Zasebnost uporabnikov in javno zdravje morata iti z roko v roki," pravijo pri ZPS in poudarjajo, da morajo biti vsi morebitni nujno potrebni ukrepi sorazmerni, usmerjeni, transparentni, časovno omejeni in predmet nadzora. Podatkov, zbranih za omejitev bolezni covid-19, nikakor ne bi smeli uporabiti za kakršne koli komercialne namene. Mobilna aplikacija naj se uporablja le začasno in na podlagi jasne privolitve posameznika. 

Vlada naj kot prioriteto izpostavi tudi varnost aplikacij, saj bodo zaradi visoke občutljivosti in velikih količin zbranih podatkov privlačna tarča za kibernetske napade. "Zato morajo biti v aplikacijah že v osnovi vgrajeni in privzeti močni in učinkoviti tehnični varnostni ukrepi, skladni z evropsko zakonodajo."  

"Skladnost z GDPR je še posebej pomembna tudi zato, ker se sprejem nove uredbe o medicinskih pripomočkih, ki bo proizvajalce zavezovala k minimalnim zahtevam v zvezi z informacijsko varnostjo za medicinske pripomočke z vgrajeno programsko opremo, pričakuje šele v maju 2021," so izpostavili.

Dodajajo, da je treba tudi upoštevati tehnološke omejitve oziroma imeti "realna pričakovanja o tem, kaj aplikacije in zbrani podatki s potrošnikovih mobilnih naprav lahko in česa ne morejo prispevati za omejevanje širjenja bolezni". Aplikacija za sledenje stikom morda ne zmore razlikovati med visoko tveganimi (družinski člani) in manj tveganimi stiki (naključni mimoidoči na ulici). Prav tako aplikacija morda ne zmore zaznati, ali posamezniki nosijo zaščitno opremo med bližnjimi srečanji z drugimi. Tako pridobljeni podatki bi zato lahko bili netočni in bi v resnici zelo malo prispevali k upravljanju tveganja zaradi koronavirusa, še poudarjajo.