Ljubljana, Kranj, Maribor ... Mobilnost najnižja v mestih. A tam je tudi največ stvari na dosegu roke

Potem pa so udarili protikoronski ukrepi, ki jih je za zajezitev covida-19 - tako kot večina drugih držav, kamor je bil virus vnesen - začela sprejemati tudi Slovenija. 

"Prvo izrazito znižanje mobilnosti je mogoče zaznati že nekaj dni po sedaj že mističnem 13. marcu, saj je mobilnost Slovencev z 12. na 13. marec padla z 71 odstotkov na 66 odstotkov," pojasnjuje Janez Križan, direktor razvoja in inovacij v A1.

"Podatkov ni mogoče povezati s posameznikom"

Od kod prihajajo ti podatki? "Uporabljamo podatke mobilnega omrežja, ki jih v celoti anonimiziramo, depersonaliziramo, agregiramo (združujemo) in ekstrapoliramo na celotno populacijo. Ključ anonimizacije se menja vsak dan, kar pomeni, da je popolnoma nemogoče, da bi s kakršnokoli metodo podatke povezali s posameznikom. Posledično to pomeni, da podatki niso (in tudi ne morejo biti) povsem natančni, vendar so kljub temu dovolj kakovostni, da lahko z njimi odgovarjamo na ključna vprašanja. Postopek anonimizacije podatkov je pregledalo več mednarodnih inštitucij in so povsem v skladu z GDPR in sorodnimi uredbami," pojasnjuje Križan.

Na podlagi teh podatkov lahko tako precej dobro sklepamo o tem, kako se Slovenci držimo ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa - in kateri ukrepi so med (naj)uspešnejšimi. 

Prvi teden po ukrepih je bila mobilnost približno 55-odstotna, po 23. marcu pa je padla pod 50 odstotkov. V zadnjem tednu se mobilnost, skladno z odpravo ukrepov, zvišuje in trenutno znaša od 56 do 58 odstotkov. Včeraj je bila na primer 59,3-odstotna, kar je 12 odstotkov manj kot pred uvedbo ukrepov. 

Slovenci se držimo ukrepov, tudi za veliko noč smo v veliki meri ostali doma

Kaj se dogaja v smislu mobilnosti čez teden, za vikend in praznike, smo povprašali Križana. Tudi v luči razburjenja županov nekaterih turističnih občin, ki so prvi konec tedna po sprejetju ukrepov opozarjali, da vseeno prihaja do povečanega obiska. Pa tudi - kaj se je dogajalo za velikonočne praznike. Nenazadnje so pred vrati prvomajski prazniki, ko bodo ukrepi še na svojem mestu - kaj torej lahko pričakujemo? 

"Mobilnost je recimo prvi vikend po ukrepih znašala 46 odstotkov v soboto, v nedeljo pa samo 39 odstotkov, enak trend se pojavlja tudi drugi vikend po ukrepih. Enako velja za veliko noč, torej je mogoče zaključiti, da se Slovenci držimo ukrepov. Kaj bo za prvomajske praznike, je težko reči, verjetno pa bomo ostali nekje na nivoju tega tedna," pojasnjuje strokovnjak. 

Nizka mobilnost v velikih občinah

Države so v boju proti novemu koronavirusu sprejemale najrazličnejše ukrepe, pri nas je morda celo več prahu, kot zaprtje šol, lokalov, ustavitev javnega prometa, dvignil ukrep omejevanja gibanja na občine. 

Ki pa - tako podatki - niti ni imelo največje teže na padec mobilnosti pri nas, ugotavljajo pri A1. "Če pogledamo podatke, lahko zaključimo, da prepoved gibanja med občinami ni imela izrazite dodane teže. Očitno smo dogajanje v Italiji vzeli nadvse resno in ostali doma že ob prvi seriji ukrepov."

Po drugi strani pa so pri nas številne občine tako majhne, da mnogi prebivalci - niti če še tako želijo svoje gibanje resnično omejiti na minimum - sploh nimajo možnosti, da vse opravijo v domačem kraju. 

"Zanimivo je predvsem to, da je v velikih občinah, kot so Ljubljana, Kranj, Maribor in Novo mesto,  mobilnost izjemno nizka. Recimo 22. marca je bila mobilnost v Ljubljani 28-odstotna, v Mariboru 26-odstotna, v Kranju 25-odstotna, v Novem mestu pa 33-odstotna.  Nekoliko večja pa v manjših občinah. Verjetno gre razlog za to iskati predvsem v potrebah prebivalcev, številu prebivalcev in velikosti občine. Sam sem iz Moravč in ta dan smo imeli mobilnost 64 odstotkov. Malo ljudi, majhna občina. In tistih nekaj, ki odidejo v Domžale in Litijo, hitro vpliva na odstotek," nadaljuje Križan.

Včeraj je bila na primer mobilnost v Ljubljani 42,1-odstotna, v Mariboru 39-odstotna, v manjši občini Dobje pa recimo skoraj 80-odstotna. 4. februarja - torej pred ukrepi, je bila v Ljubljani 70-odstotna, v Mariboru 62-odstotna, v Dobju pa 90-odstotna. V majhni občini Sveti Tomaž se je mobilnost v času ukrepov na primer zmanjšala le za slaba 2 odstotka, v še manjši Osilnici za 0,6 odstotka. Prebivalci manjših občin sicer največ prehajajo v sosednje občine. 

Smo se ukrepov naveličali in popustili?

Zanimivo vprašanje v kontekstu mobilnosti je seveda tudi - kakšna je "življenjska doba" ukrepov. Ni jih bilo malo, ki so predvsem na družbenih omrežjih hitro začeli tarnati o preostrih ukrepih in pozivati v uporu, ko so vladne predstavnike zalotili brez mask in (pre)blizu skupaj, kaj šele po aferi z naročili. Smo upornost postavili pred zdravje? Kaj pravijo podatki?

"Ukrepov smo se držali vseskozi, kar je predvsem razvidno iz minimalnega nihanja od uvedbe, pa do prvega večjega popuščanja - prejšnji teden, ko se je mobilnost že povečala," zaključuje Križan. 

Najuspešnejši metodi boja: socialno distanciranje in testiranje

Čeprav pri nas kritikov ukrepov za boj proti koronavirusu ne manjka, Slovenija pravzaprav - tudi ko gre za omejitve gibanja - ni uvedla ničesar, česar ne bi uvedle tudi številne druge države. Analiza skupine strokovnjakov v publikaciji Science med drugim sklepa, da so strogi potovalni ukrepi za prebivalce kitajskega Vuhana, epicentra izbruha covida-19, globalni prenos bolezni najbrž zmanjšali za celo okoli 80-odstotkov. 

Vzporedna strategija socialnega distanciranja se je prav tako izkazala za eno najučinkovitejših. Londonski Imperial College je analiziral dva pristopa k omejevanju širjenja virusa. Prvi je "blažitev", o kateri so najprej razmišljali Britanci, vztrajajo pa Švedi. Tukaj je vpliv na omejevanje gibanja manjši, ljudem s simptomi zapoveduje, da ostanejo doma, zdravstvo zdravi tiste z bolj izraženimi simptomi. Kot so ugotovili raziskovalci, je pristop smiseln le za države z robustnim zdravstvenim sistemom, ki pa ga veliko držav - vključno s Slovenijo - nima. 

Drugi pristop pa je zatiranje izbruha z ukrepi, kot jih vidimo tudi pri nas, cilj pa je ohranjati relativno vzdržen pritisk na zdravstvo. Pri čemer tudi ta model ne mine brez težav, opozarjajo strokovnjaki, ki svarijo pred nevarnostmi za mentalno zdravje ljudi. Prav tako so občutni gospodarski učinki. V tem kontekstu strokovnjaki predlagajo redno spremljanje situacije ter sproščanje in zaostritve ukrepov, skladno z gibanjem bolezni. 

Kot ključen element v enačbi izpostavljajo testiranje, saj je le tako mogoče slediti razširjenosti bolezni v populaciji. Množično testiranje med drugim podpira Svetovna zdravstvena organizacija, medtem ko nekaj strokovnjakov pravi, da je to morda pretiran ukrep, saj lahko pri ljudeh povzroči nepotrebno paniko in anksioznost, ob tem pa se nekatere države soočajo še s pomanjkanjem testov.