Računsko sodišče zahteva odgovore: po kakšnem ključu se je pregledovalo ponudbe

Računsko sodišče je 14. maja vladi poslalo vprašanja na 80 straneh, zgolj ministrstvu za obrambo je namenjenih 190 vprašanj glede spornih nabav zaščitne opreme.  Na podlagi sklepa o odrejeni reviziji, z dnem 4. maja, zahtevajo tudi dokumentacijo, ki se nanaša na nakupe zaščitne opreme, in sicer vse od 1. januarja letos.

Preiskavo Računskega sodišče je potrdil tudi obrambni minister Matej Tonin, ki pravi, da je povsem miren, saj da njegovo ministrstvo nima česa skrivati. 

Posle preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije, pod drobnogled pa je nabavo vzela tudi Državna revizijska komisija. 

V procesu nabave kritične opreme v času epidemije so se dogajale številne nepravilnosti, ki jih je razkril tudi zaposleni na Zavodu za blagovne rezerve, žvižgač Ivan Gale.  

Vse od zgodb o maskah iz serviet in gumic, domnevnih pritiskov, ki naj bi prihajali iz samega vrha gospodarskega ministrstva, in favoriziranih ponudb ter nakupa 'manj primernih' ventilatorjev do neveljavnih certifikatov in predvsem preplačane zaščitne opreme. Celotni postopek dobave zaščitne opreme, ki jo je Slovenija v času epidemije krvavo potrebovala, v zadnjih tednih pretresajo razkritja o nepravilnostih, korupciji in škandalih. 

Po kakšnem ključu se je pregledovalo prispele ponudbe za dobavo zaščitne opreme? 

Računsko sodišče je, kot že omenjeno, zgolj na obrambno ministrstvo naslovilo 190 vprašanj, med njimi ključno – po katerem ključu se je odpiralo in pregledovalo prispele ponudbe za zaščitno opremo. Oziroma zakaj se ponudb ni pregledovalo po vrsti, po vrstnem redu, kot so prispele. 

Spomnimo, da je ponudbe pregledovala medresorska delovna skupina, katere namen naj bi bila pomoč Zavodu za blagovne rezerve, znotraj nje pa je sodelovalo šest ministrstev. Po ustanovitvi skupine 24. marca je Zavod izgubil možnost pregleda, vrednotenja in izbire ponudb, "ki sta ga prevzela MGRT in URSZR, ne da bi prevzeli tudi odgovornost, Zavodu pa sta preostala le priprava in podpis pogodb s ponudniki, ki so jih izbrali drugi", na to pravi žvižgač Gale. 

Prispele ponudbe naj bi se pregledovalo glede na čas prihoda, popolnost ponudbe ter glede na vrsto zaščitne opreme – pa tudi predvsem glede na resnost same ponudbe, je že aprila trdil Tonin, ki se je v zadnjih tednih v medijih branil, da medresorska delovna skupina ni bila zgolj podaljšana roka obrambnega ministrstva, temveč da so v njej sodelovali predstavniki več ministrstev ter tudi strokovnjaki iz UKC. 

Vlada se je na drugi strani ves čas pred številnimi obtožbami branila z besedami, da so jo pričakala prazna skladišča, da se je zaščitno opremo dobavljajo v času kriznih razmer, ko je kritične opreme primanjkovalo, meje po svetu so se zapirale, pandemija pa krepila. Da so zgolj reševali življenja, trdijo. 

Minister Zdravko Počivalšek, ki se je znašel v središču obtožb o domnevnih pritiskih, pa vztrajno zanika kakršnekoli očitke. Glede afere z ventilatorji podjetja Geneplanet, ki jih je strokovna skupina UKC ocenila za manj primerne, kljub temu pa jih je vlada naročila in celo plačala vnaprej, pa je minister dejal, da "če bi delali po paragrafarjih, potem bi te respiratorje, oziroma ne gre za respiratorje, gre za ventilatorje, tako kot sem že povedal, dobili za božič, mi pa smo golfe kupili v aprilu".