Italija proučuje možnosti lastne proizvodnje cepiva

Italijanska vlada proučuje možnosti lastne proizvodnje cepiva, saj želi okrepiti potek cepljenja proti covidu-19. Iz pokrajin Bergamo in Brescia v deželi Lombardija medtem poročajo o ponovnem porastu novih okužb z novim koronavirusom. Nekatere občine v Bergamu ter celotna pokrajina Brescia so se zaradi tega obarvale oranžno.

V nekaterih občinah v Bergamu ter pokrajini Brescia bodo poslej v veljavi strožji protikoronski ukrepi, so danes sporočile lokalne zdravstvene oblasti Lombardije. Šole in vrtci tako zapirajo vrata, poleg njih pa še bari, restavracije in večina trgovin. Domovanje je mogoče zapustiti samo v primeru najnujnejših opravkov, kot sta nakupovanje in obisk zdravnika.

"V Brescii smo pred tretjim valom okužb," so še posvarile pristojne deželne oblasti. Bergamo in Brescia sta bili v prvem valu epidemije covida-19 marca in aprila lani najbolj prizadeti italijanski pokrajini.

Italija bo od srede tudi zaostrila protikoronske ukrepe na obmejnih območjih s Francijo. V nekaterih obmejnih občinah med ligurijskim obalnim mestom Ventemiglia in San Remom bodo ti veljali do 5. marca. Šole bodo zaprte, prepovedana bo tudi prodaja hrane za domov ter alkoholnih pijač. Prav tako prebivalci ne bodo smeli zapustiti lastnih občin. Na tak način želi Italija preprečiti, da bi se val okužb z juga Francije prenesel v Ligurijo.

Nova italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghia si poleg tega prizadeva okrepiti cepljenje proti covidu-19. Razmišlja tudi o možnostih lastne proizvodnje cepiva. Predsednik italijanske farmacevtske zbornice Massimo Scaccabarozzi je za današnji časnik La Stampa ocenil, da so italijanska podjetja načeloma sposobna za proizvodnjo cepiv, a bo potrebnih v najboljšem primeru najmanj štiri do šest mesecev, da bi prva cepiva tudi proizvedli.

Scaccabarozzi naj bi se o tem v četrtek pogovarjal z ministrom za gospodarski razvoj Giancarlom Giorgettijem. V Italiji z okoli 60 milijoni prebivalcev so doslej proti covidu-19 cepili približno 3,6 milijona ljudi. Od začetka epidemije je v državi umrlo več kot 95.000 covidnih bolnikov.

Število okužb je bilo danes na Hrvaškem nekoliko višje kot prejšnji torek, ko so ob 6686 testih potrdili 274 okužb. V torek pred tem so ob 6878 testih potrdili 283 okužb. Glede na doslej objavljena dnevna sporočila županijskih štabov civilne zaščite je bilo v zadnjih 24 urah v primorsko-goranski županiji 30 novih okužb, v istrski županiji pa tri.

Na Hrvaškem je trenutno 2201 aktivi primer okužbe. V bolnišnicah se zdravi 786 bolnikov s covidom-19, pomoč medicinskih ventilatorjev pa potrebuje 67 ljudi. V samoizolaciji je 11.384 državljanov. Skupno so na Hrvaškem od 25. februarja lani potrdili 240.360 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 5462 bolnikov s covidom-19. Doslej so izvedli 1.313.573 testov na okužbo, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite.

Proti covidu-19 so doslej na Hrvaškem cepili več kot 110.000 ljudi, med njimi skoraj 60.000 z dvema odmerkoma. V Zagrebu so v ponedeljek začeli cepiti starejše kot 65 let in kronične bolnike. Pred zdravstvenimi ustanovami, v katerih so organizirali cepljenje, je danes od zgodnjih dopoldanskih ur videti dolge vrste, v katerih je tudi po več sto ljudi, poročajo hrvaški mediji.

Na Hrvaškem tudi ugibajo, da bodo s 1. marcem dodatno sprostili ukrepe, če se epidemiološka slika v naslednjih nekaj dneh ne bo bistveno poslabšala. Tako naj bi od naslednjega ponedeljka dovolili obratovanje gostinskih teras. Domnevno naj bi omogočili tudi sejme na prostem ter športne aktivnosti za otroke v dvoranah. Napoved omilitve ukrepov je pričakovati na četrtkovi seji hrvaške vlade.

V Avstriji znova več kot 1700 novih okužb s koronavirusom dnevno

V minulih 24 urah so tako v državi zabeležili 1727 novih primerov, medtem ko so jih v preteklem tednu v povprečju potrdili 1747 dnevno. Obenem se povečuje tudi število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno nego.

Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki navaja podatke ministrstev za zdravje in notranje zadeve, je sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev v državi znova narasla in znaša 137,4. Prejšnji teden so potrdili skupaj 12.232 novih okužb. Število aktivno okuženih je z današnjim dnem naraslo na 16.923. Tako visoko je bilo nazadnje pred dobrim mesecem dni.

1727 novih okužb, potrjenih v minulih 24 urah, je 300 več kot minuli torek in 530 več kot v torek pred dvema tednoma. Največ novih okužb so sicer v ponedeljek potrdili v Spodnji Avstriji - 483, sledi Dunaj s 348, nato pa avstrijska Štajerska z 230. Število obolelih s covidom-19 na intenzivnih oddelkih avstrijskih bolnišnic je medtem za pet odstotkov višje kot prejšnji teden. Bolnišnično oskrbo trenutno potrebuje 1362 bolnikov, 53 več kot v ponedeljek, od tega jih je 271 na intenzivni negi, kar je 13 več kot minuli teden. 37 bolnikov je v minulih 24 urah umrlo zaradi covida-19.

V severni sosedi se sicer že nekaj časa širi britanska različica novega koronavirusa, predvsem na Tirolskem pa skrbi tudi širjenje južnoafriške različice. V deželi Salzburg zdaj poročajo tudi o sumu na brazilsko različico, ki pa ga morajo še dokončno potrditi ali ovreči.

Kot danes poroča APA, Slovenija kljub temu že deset dni postopoma rahlja nadzor na svojih mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko - za razliko od številnih drugih evropskih držav, ki ta nadzor spričo širjenja novih različic virusa še dodatno krepijo. Čeprav ob prihodu v Slovenijo načeloma še vedno velja obveznost ali negativnega testa na novi koronavirus ali karantene, pa stalnih mejnih kontrol na slovenski strani meje ni več, izvajajo se le še naključne. Poleg tega je po novem dovoljeno prehajanje meje na vseh mejnih prehodih, tudi manjših.

Za APA so na slovenskem notranjem ministrstvu v zvezi s tem pojasnili, da strah, da bi se k nam iz tujine razširile nove različice koronavirusa, trenutno "ni v glavnem fokusu". Epidemiološka slika je namreč v vseh sosednjih državah boljša kot v Sloveniji, poleg tega pa so te države same že sprejele ukrepe za zajezitev širjenja novih različic, kot na primer Avstrija na Tirolskem.

V Stockholmu svetujejo prebivalcem, naj nosijo maske

Oblasti v Stockholmu so danes prebivalcem svetovale, naj nosijo zaščitne maske. V luči porasta novih okužb z novim koronavirusom priporočajo nošenje mask na javnem prevozu in v nekaterih prostorih. "Želimo si, da ljudje nosijo maske na javnem prevozu cel dan," je povedala regionalna zdravnica za nadzorovanje okužb Maria Rotzen Ostlund.

To priporočajo tudi v nekaterih prostorih, kot so frizerski saloni, lekarne in trgovine z živili, po potrebi tudi na delovnih mestih. Priporočilo je stopilo v veljavo nemudoma in bo veljalo do 22. marca.

Švedska je ubrala drugačno pot v pandemiji covida-19, saj je namesto na ukrepih skušala ljudem priporočati, kako ravnati. Liberalno politiko so pospremile višje številke okužb in smrti v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Po vrhuncu v decembru so se razmere začele umirjati, vendar ostaja epidemiološka slika slaba.

Čehom zaradi covidnih bolnikov znova zmanjkuje prostora v bolnišnicah

Intenzivni oddelki so namreč polni in se bližajo robu zmogljivosti, je sporočilo češko ministrstvo za zdravje. Za pomoč bi zato Praga lahko zaprosila sosednjo Nemčijo.

Češka je sicer država, ki je po številu novih okužb na 100.000 prebivalcev v minulih 14 dneh - ta incidenca se nevarno približuje 1000 - v pandemiji ne le najhuje prizadeta država v EU, ampak tudi na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP, sklicujoč se na lastne podatke. Po številu smrti zaradi covida-19 jo medtem prekaša le sosednja Slovaška.

Medtem ko v prvem valu pandemije lani spomladi Češka ni bila med najhuje prizadetimi, se že vse od poletja bolj ali manj bori z zelo visokim številom okuženih in tudi umrlih. Od začetka pandemije so potrdili že več kot 1,16 milijona okužb in več kot 19.500 smrti. Z današnjim dnem je v državi z 10,7 milijona prebivalcev na intenzivnih oddelkih bolnišnic več kot 1300 bolnikov s covidom-19, od tega jih je 660 na ventilatorjih, "visoko število" pa celo na napravah za ohranjanje življenjskih funkcij.

"Na intenzivni negi nam bo kmalu zmanjkalo kapacitet," je zato danes opozoril namestnik ministra za zdravje Vladimir Černy. Kot je dejal, sedanjih standardov oskrbe na noben način ne morejo več ohranjati, poleg tega prihaja tudi do nevarnih zakasnitev in preložitev zdravstvene oskrbe bolnikov, ki nimajo covida-19.

Češka vlada bi morala zato po njegovih besedah zdaj uradno zaprositi sosednjo Nemčijo, da sprejme del bolnikov, predvsem tiste iz huje prizadetih zahodnih regij Češke.

Češki minister za zdravje Jan Blatny je bil sicer pred dvema tednoma tarča kritik, ker je zavrnil ponudbo same Nemčije, da Češki pomaga razbremeniti preobremenjeno bolnišnico v zahodnem mestu Cheb.

Češka vlada je sicer odločila, da bodo morali ljudje od prihodnjega četrtka v javnih zgradbah, trgovinah in javnem prometu nositi zaščitne maske tipa FFP2 ali boljše , v primeru, da to ne bo mogoče pa dve "navadni" zaščitni maski hkrati, poroča AFP. Na Češkem je še vedno v veljavi zaprtje javnega življenja, odprte so le nujne trgovine in storitve. Z izjemo vrtcev in prvih dveh razredov osnovne šole so zaprte tudi šole. Tri območja, kjer so razmere še posebej zaskrbljujoče, to je v mestih Cheb, Sokolov in Trutnov, je vlada popolnoma zaprla.

Na Portugalskem želijo do poletja cepiti 70 odstotkov prebivalcev

Na Portugalskem želijo do poletja proti covidu-19 cepiti 70 odstotkov prebivalcev, je sporočila ministrica za zdravje Marta Temido.

Do zdaj je v desetmilijonski Portugalski prvi odmerek cepiva dobilo okoli 294.000 ljudi, oba pa 106.000. Koordinator nacionalnega programa za cepljenje Henrique Gouveia e Melo je dejal, da bi imunost lahko dosegli avgusta ali v začetku septembra, če bo na voljo dovolj cepiva. Kot je dodal, bodo program cepljenja pospešili v drugem četrtletju leta, ko naj bi cepili 100.000 ljudi na dan. Trenutno jih povprečno cepijo 22.000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Potem ko je imela Portugalska januarja eno najvišjih stopenj okužb z novim koronavirusom na svetu, je število novih primerov zadnji teden upadlo za več kot 50 odstotkov, na okoli 2100 na dan.

Zdravstvene oblasti so v ponedeljek sporočile, da je v preteklih 24 urah za covidom-19 umrlo 61 bolnikov, potrdili pa so 549 novih primerov okužbe, kar je najmanj od začetka lanskega oktobra.

Španija podaljšala prepoved prihodov iz Velike Britanije, Brazilije in Južne Afrike

Španija je danes podaljšala prepoved prihodov iz Velike Britanije, Brazilije in Južne Afrike do 16. marca, da bi se tako obranila pred širjenjem bolj nalezljivih različic novega koronavirusa, ki so prisotne v teh državah. V Španijo lahko na letih iz teh držav trenutno pridejo le državljani in rezidenti.

Omejitev prihodov iz Velike Britanije so uvedli konec decembra zaradi širjenja bolj nalezljive različice novega koronavirusa. Prepoved prihodov iz Brazilije in Južne Afrike pa so uvedli 3. februarja. Izjema velja za potnike v tranzitu, ki pa ne smejo zapustiti letališča in ostati tam več kot 24 ur, ter državljane in rezidente Španije in Andore.

Prejšnji teden je Španija uvedla tudi obvezno desetdnevno karanteno za vse, ki pridejo iz Južne Afrike ali Brazilije. To lahko skrajšajo na sedem dni ob predložitvi negativnega testa. Tudi številne druge evropske države so uvedle prepovedi prihodov iz omenjenih držav, ker se bojijo novih različic virusa.

V Španiji so doslej potrdili okoli 900 primerov britanske različice, bi pa lahko bila prava številka višja. Strokovnjaki svarijo, da bi lahko postala ta različica dominantna v državi do začetka marca. Doslej so sicer potrdili še šest primerov različice iz Južne Afrike in eno iz Brazilije.

Na Nizozemskem nekoliko sprostili ukrepe, a policijska ura ostaja

Nizozemska se je odločila, da bo v luči bolj nalezljivih različic novega koronavirusa le rahlo sprostila ukrepe za zajezitev virusa. V veljavi pa med drugim ostaja policijska ura, je sporočil nizozemski premier Mark Rutte. Hkrati pa bodo od 2. marca znova odprti frizerski, kozmetični in masažni saloni. "Smo na poti do boljših časov, postopnega odpiranja družbe," je povedal Rutte.

Nizozemski premier pa je posvaril, da je tretji val epidemije neizogiben. "Glede na ocene strokovnjakov je tretji val neizogiben, številke se znova večajo," je opozoril. Kljub grožnji tretjega vala bodo nekatere ukrepe sprostili, saj so postale psihološke, družbene in gospodarske posledice preresne. Po novem bo dovoljenja tudi skupna rekreacija na prostem za mlajše od 27 let, dijakom pa bo dovoljeno, da najmanj enkrat tedensko pridejo v šolo.

Od sredine decembra na Nizozemskem veljajo strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. Od 23. januarja pa je v veljavi tudi policijska ura, proti kateri so sprva potekali nasilni protesti. Ta ukrep so podaljšali do 15. marca. V zadnjih sedmih dneh so potrdili okoli 30.000 novih okužb z novim koronavirusom, kar je 19 odstotkov več kot pred enim tednom.

Škotska vlada za previdno sproščanje protikoronskih ukrepov

Škotska vlada za razliko od britanskega ministrskega predsednika Borisa Johnsona zagovarja previdno sproščanje ukrepov za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Trenutno obstajajo zgolj omejene možnosti za sproščanje ukrepov, je danes v škotskem parlamentu dejala škotska premierka Nicola Sturgeon.

Ob tem je napovedala, da bodo v prihodnjih dveh mesecih nekatere omejitve odpravili v treh korakih. Od 15. marca naj bi se tako v šole vrnili vsi osnovnošolci ter nekateri dijaki. Na prostem bo ponovno dovoljeno srečanje štirih ljudi iz dveh gospodinjstev. Naslednji korak naj bi sledil 5. aprila, ko naj bi sprostili omejitve pri odhodih z doma, vrata pa naj bi odprle nekatere trgovine. 26. aprila naj bi sledilo nadaljnje sproščanje. Škotska vlada naj bi sredi marca napovedala svoje nadaljnje ukrepe.

Britanski premier je v ponedeljek predstavil obsežno časovnico sproščanja protikoronskih ukrepov v Angliji, ki zaenkrat predvideva, da naj bi vse omejitve v tej britanski deželi odpravili do 21. junija. Ker je zdravje v pristojnostih regionalnih vlad, vsaka dežela v Veliki Britaniji samostojno odloča o protikoronskih ukrepih. Za Anglijo je pristojna vlada v Londonu.

Ukrajina prejela prve odmerke cepiva proti covidu-19

Po več zamudah je Ukrajina danes prejela prvo pošiljko cepiva proti covidu-19. Letalo s pol milijona odmerki cepiva družbe AstraZeneca, ki ga je proizvedel indijski Serum Institute, je danes pristalo v Kijevu. S cepljenjem nameravajo začeti, takoj ko bo to možno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Twitterju zagotovil, da bodo čim prej začeli cepljenje.

Minister za zdravje Maksim Stepanov pa je na Facebooku zapisal, da bodo tovor s cepivi pregledali po nujnem postopku, nato pa ga razposlali po državi, da bodo lahko začeli cepljenje. V okviru petstopenjskega načrta cepljenja bodo najprej z mobilnimi enotami cepili okoli 367.000 ljudi iz prioritetne skupine. Med njimi so zdravstveni delavci, ki so v stiku s covidnimi bolniki, ter ranljive skupine, to so starejši od 60 let in tisti s kroničnimi boleznimi.

Zelenskega so sicer kritizirali, saj da mu ni uspelo prej zagotoviti cepiva za državo. Predsednik pa je za zamudo okrivil zahodne države, ki so si rezervirale cepivo in prosil Evropsko unijo za pomoč.

Sprva so nameravali začeti kampanjo cepljenja v sredini februarja, vendar je zamujala dostava cepiva. Ukrajina pričakuje še osem milijon odmerkov, ki jih pripada v okviru programa za pravično deljenje cepiva Covax. Država pa si je uspela zagotoviti še skupno 17 milijonov odmerkov cepiva Novavaxa in AstraZeneca. V Ukrajini so doslej potrdili več kot 1,3 milijona okužb z novim koronavirusom, za posledicami okužbe pa je umrlo več kot 25.000 ljudi.

V Afganistanu začetek cepljenja proti covidu-19

V Afganistanu se je danes začela kampanja cepljenja proti covidu-19, v okviru katere nameravajo cepiti več 100.000 ljudi. Cepljenje se je začelo, čeprav državo skoraj vsak dan pretresajo napadi upornikov. Prva je odmerek cepiva dobila znana novinarka Anisa Šahid, nato pa so se cepili zdravnik in dva pripadnika varnostnih sil, poročajo tuje tiskovne agencije.

Slovesnosti ob začetku kampanje cepljenja se je udeležil tudi afganistanski predsednik Ašraf Gani. "Čestitam Afganistancem za začetek prve faze cepljenja proti covidu-19 s 500.000 odmerki cepiva. To je velika priložnost za afganistanski narod," je dejal ob tej priložnosti. "Ne pričakujemo čudežev, vendar pomagajmo, da bo ta kampanja izvedena pravično," pa je dejal vršilec dolžnosti ministra za zdravje Vahid Madžroh.

Afganistan je v začetku meseca od Indije prejel 500.000 odmerkov cepiva AstraZenece.

V deželi pod Hindukušem so do zdaj po uradnih podatkih potrdili le 55.600 primerov okužbe z novim koronavirusom, za covidom-19 je umrlo 2430 ljudi, vendar strokovnjaki domnevajo, da je epidemija državo prizadela precej huje. Sledenje virusu je namreč oteženo zaradi omejenega testiranja in šibkega zdravstvenega sistema, ki ga je oklestila vojna.

V študiji, ki jo je avgusta lani objavilo afganistansko ministrstvo za zdravje, so ocenili, da se je z virusom okužilo do deset milijonov ljudi oz. skoraj tretjina prebivalstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

Afganistan, zlasti prestolnico Kabul in druga urbana središča, v zadnjem času pretresajo skoraj vsakodnevni napadi, čeprav med vlado in talibani potekajo mirovna pogajanja. Konflikt se je znova zaostril lani jeseni. Po podatkih ZN je bil lanski november za civiliste najbolj krvav mesec, odkar spremljajo podatke. Na splošno se je sicer v letu 2020 število civilnih žrtev konflikta zmanjšalo v primerjavi z letom prej. ZN so lani zabeležili 3035 civilnih žrtev, kar je 15 odstotkov manj kot leta 2019, poroča nemška tiskovna agencija dpa.