Po zadnjih podatkih delež pozitivnih na Hrvaškem znaša 18,8 odstotkov. Nacionalni štab civilne zaščite je sporočil, da je umrlo 33 ljudi, pet manj kot dan prej, okrevalo pa je 1852 oseb. Število aktivnih primerov na Hrvaškem je danes tako 14524. V zadnjem dnevu je bolnišnično oskrbo potrebovalo še dodatnih 62 oseb, kar skupno znaša 1513 bolnikov. 25 oseb več kot včeraj potrebuje pomoč respiratorja, skupno jih je 167.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite so v minulih 24 urah znova zabeležili največ primerov v Zagrebu, in sicer 368. V primorsko-goranski županiji so potrdili 104 nove okužbe. Iz istrske županije so poročali o 59 novih okužbah.

Od 25. februarja 2020, ko je bil na Hrvaškem zabeležen prvi primer okužbe, je bilo do danes zabeleženih skupno 70.243 novih okužb s koronavirusom, od tega je umrlo 865 ljudi, skupno je 54.854 ozdravljenih, od tega 1.852 v zadnjih 24 urah. Trenutno je v samoizolaciji 29.179 ljudi.

Na Hrvaškem so ob polnoči za 14 dni podaljšali veljavne ukrepe za zajezitev epidemije novega koronavirusa. Obenem so uvedli tudi izjemo glede združevanja. Na shodih ob praznikih in dela prostih dneh bo poslej dovoljeno zbiranje več kot 50 ljudi na prostem, pri čemer ne bo treba voditi seznama udeležencev. Izjema se že nanaša na obletnico vukovarske tragedije 18. novembra, ki bo letos prvič tudi državni praznik in dela prost dan. Odločitev štaba so ostro kritizirali v združenju bolnišničnih zdravnikov, kjer so ogorčeni zaradi odobritve množičnega shoda, ki bo potencialno novo veliko žarišče okužb. Vukovarske spominske slovesnosti ob obletnici tragedije leta 1991 se je v preteklih letih udeležilo več deset tisoč ljudi. Na Hrvaškem prav tako ocenjujejo, da gre za še eno nedoslednost v odločitvah nacionalnega štaba in nov dokaz o njegovi podrejenosti vladni politiki.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v ponedeljek zavrnil vse kritike. Novinarjem je dejal, da bodo obletnico tragedije v Vukovarju obeležili dostojanstveno in v skladu z epidemiološkimi ukrepi. Medtem so božične in novoletne sejme v skladu z epidemiološkimi ukrepi napovedali v nekaj hrvaških mestih, med drugim tudi na Reki in v Zagrebu.

V Avstriji se bodo trgovine zapirale že ob 19. uri

Tovrstna ureditev naj bi strankam in zaposlenim omogočila, da bodo lahko doma še pred začetkom omejitve gibanja, ki v naši severni sosedi velja med 20. in 6. uro. Iz spremembe delovnega časa so izvzeti avtomati, bencinske črpalke ter prodajalne na železniških postajah in letališčih, katerih prodajna površina ne presega 80 kvadratnih metrov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot je odločitev pojasnilo ministrstvo, želijo s tem prispevati k temu, da bi bili nakupi v največji možni meri opravljeni pred začetkom veljave omejitve gibanja izven domov, kar bi prispevalo k čim večji omejitvi gibanja v večernih in nočnih urah. T. i. policijska ura med 20. in 6. uro je v Avstriji sicer uradno v veljavi le še do 12. novembra, a kot piše APA, podaljšanje za nadaljnjih 10 dni velja za tako rekoč gotovo.

Tovrstne omejitve gibanja lahko namreč vlada sprejema le za največ deset dni, medtem ko ostali ukrepi delnega zaprtja države, ki veljajo od začetka meseca, že tako veljajo do konca novembra. O morebitnem zaostrovanju ukrepov naj bi ministrstvo odločalo v naslednjih dneh, še piše APA.

V Italiji širijo omejitve zaradi koronavirusa

Od skupno 20 italijanskih dežel jih bo od srede v oranžnem območju sedem. Siciliji in Apulji, ki sta že oranžni območji, se bodo v skladu z odlokom, ki ga je ponoči podpisal minister za zdravje Roberto Speranza, pridružile še dežele Abruci, Bazilikata, Ligurija, Toskana in Umbrija. V oranžnih območjih je prepovedano gibanje izven dežel ter med mesti znotraj dežele. Izjema velja v primeru odhoda na delo ali k zdravniku. Zaprti so bari in restavracije. Dovoljena je le dostava na dom ali prevzem hrane, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V rdečih območjih, kamor sodijo Dolina Aoste, Piemont, Lombardija in Kalabrija, veljajo najstrožji ukrepi za zajezitev virusa. Prebivalci lahko dom zapustijo zgolj iz službenih ali zdravstvenih razlogov ter zaradi spremstva otrok v šolo. Zaprte so vse storitve, ki niso nujne, in gostinski obrati. Mogoča sta le dostava in prevzem hrane.

Od srede bo rdeče območje tudi avtonomna pokrajina Bolzano, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Vlada premierja Giuseppeja Conteja se skuša izogniti popolnemu zaprtju države, ki je v prvem valu epidemije povzročilo hude gospodarske posledice. Zato je minuli petek pri uvajanju ukrepov uvedla regionalni pristop in je glede na resnost epidemioloških razmer dežele razdelila na rdeče, oranžne in rumene. Po celotni državi medtem velja policijska ura med 22. in 5. uro. Poleg tega so zaprli muzeje, sredstva javnega prevoza pa so lahko le polovično zasedena. Trgovski centri bodo ob koncih tedna zaprti, odprte bodo le trgovine z živili, lekarne in kioski.

Novi koronavirus je v Italiji, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, doslej zahteval skoraj 42.000 življenj, potrdili pa so več kot 960.000 okužb.

Zdravstveni sistem v Črni gori je obremenjen

Črna gora se sooča z večanjem števila okužb, kar bi lahko v nekaj dneh ogrozilo celoten zdravstveni sistem, je v ponedeljek dejal vodilni črnogorski epidemiolog Boban Mugoša in povedal, da so v preteklem dnevu potrdili 803 novih primerov okužbe in pet smrti. Novih podatkih od tam še niso sporočili.

"Naše razmere so zelo zapletene, zahtevne, težke, saj je stopnja lokalnega prenosa zelo visoka," je dejal Mugoša in opozoril, da med vikendom epidemiološki ukrepi niso bili spoštovani in da je bilo veliko otrok na igriščih, medtem ko so v nekaterih cerkvah potekale maše. 

"Ne preizkušajmo zdravstvenega sistema. Ljudje so utrujeni, mesece neprekinjeno delajo. To moramo imeti v mislih. Uspelo nam je, da bolnišnice niso prenatrpane, da imamo ljudi, ki lahko nudijo oskrbo in pomoč. V covid amblantah delajo brez prestanka, pritisk je ogromen, negovalci na domu komaj uspejo obiskati vse bolne. To pomeni, da se premikamo k času, ko pomoči ne bo bomo mogli več nuditi. Zato še enkrat apeliram na spoštovanje ukrepov in spoštovanje sebe in drugih."

V Črni Gori je s koronavirusom trenutno okuženih 7177 oseb, kar pomeni, da je okužen en odstotek črnogorskega prebivalstva. Statistično gledano gre za 1139 aktivnih primerov na 100.000 prebivalcev. Do zdaj je zaradi covida-19 umrlo 342 oseb. V črnogorskih bolnišnicah se zdravi 319 bolnikov, od katerih jih je 17 na intenzivni negi.

Zdravstveni organi Črne gore so se odločili, da uvedejo policijsko uro v Podgorici in na Cetinju med 22. in 17. uro, medtem ko so v soboto vsi gostinski objekti v teh mestih zaprli svoja vrata, šole pa prešle na pouk na daljavo.

Na Madžarskem več kot 4000 okužb

Potrdili so manj okužb kot dan prej, saj so v 24 urah pri 4140 madžarskih državljanih odkrili okužbo z novim koronavirusom. S tem se je število okuženih povečalo na 118.918. Umrlo je 103 ljudi, večinoma gre za starejše, kronične bolnike. Tako so do zdaj zabeležili 2596 smrti zaradi koronavirsa. Težave z omejeno bolnišnično kapaciteto in preobremenjenostjo zdravstvenih delavcev na Madžarskem opozarjajo že nekaj dni. Trenutno povečanje števila tistih, ki potrebujejo bolnišnično nego, to stanje še poslabšuje. V bolnišnicah je skupno 6153 bolnikov, od katerih jih je 461 na respiratorju. 

Epidemije ni mogoče ustaviti, cilj jo je upočasniti, zato naj bi po informacijah madžarskih medijev vlada za nadaljnje ukrepe za omejevanje širjenja virusa znova razglasila izredno stanje. Na predlog vlade naj bi parlament danes glasoval o izrednih razmerah, ki naj bi trajali tri mesece. Če bo predlog sprejet, bodo začeli veljati novi zaščitni ukrepi, ki jih je v ponedeljek začrtal premier Viktor Orban. Med drugim naj bi policijska ura začela veljati od torka od polnoči med 20. in 5. uro, začela bo veljati splošna prepoved prireditev, srednje šole in univerze bodo prešle na digitalno izobraževanje, restavracije bodo morale zapreti svoja vrata, trgovine pa bodo lahko odprte do 19. ure. Poleg tega je nošenje mask še vedno obvezno v trgovinah, javnem prevozu, socialnih in zdravstvenih ustanovah ter restavracijah. Policija strogo spremlja spoštovanje pravil, nalaga denarne kazni in zapira mesta, kjer se predpisi ne upoštevajo.

V Moskvi omejujejo javno življenje

V Moskvi bodo zaradi porasta števila okužb z novim koronavirusom za dva meseca omejili odpiralni čas restavracij, barov in klubov, je sporočil župan Sergej Sobjanin.

Bari, klubi in restavracije bodo zaprti med 23. in 6. uro. Do 15. januarja bodo prepovedane tudi vse množične prireditve. Gledališča, kinematografi in koncertne dvorane pa bodo lahko zapolnili le do 25 odstotkov svojih kapacitet. Šolarji od šestega razreda dalje se bodo prihodnja dva meseca šolali preko spleta, to bo veljalo tudi za študente.

Poleg tega osebe, starejše od 65 let, ne bodo smele zapustiti svojih domov. To naj bi veljalo predvidoma do konca novembra. V javnem prometu, nakupovalnih središčih in drugod, kjer se zbira večje število ljudi, bo v prihodnje obvezno nošenje mask.

Po zapletih ob covid-19 umrl glavni palestinski pogajalec Erekat

Sajeb Erekat, eden najvidnejših zagovornikov palestinskih stališč in eden najtesnejših sodelavcev palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je bil star 65 let. Iz Abasovega urada so sporočili, da je umrl po zapletih v povezavi s covidom-19. Erekat, ki so mu leta 2017 presadili pljuča, se je leta boril s pljučno fibrozo, danes pa je umrl, potem ko so ga v bolnišnico sprejeli 18. oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iz bolnišnice so danes sporočili, da se mu kljub zdravljenju zdravstveno stanje ni izboljšalo in je ostajalo kritično. Umrl je po odpovedi več organov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Palestinski predsednik Abas je smrt "brata in prijatelja, velikega borca" Erekata obžaloval kot "veliko izgubo za Palestino in palestinski narod". V sporočilu za javnost je izpostavil, da so globoko užaloščeni ob njegovi izgubi, še posebej "v luči težkih okoliščin za palestinske cilje". Razglasil je tridnevno žalovanje; palestinske zastave bodo razobešene na pol droga. 

Erekat, akademik in pisec, ki je svojo odlično angleščino pogosto začinil s humorjem, je bil v vseh palestinskih pogajalskih skupinah z Izraelom od leta 1991, z izjemo tistih, na katerih so v tajnosti dogovorili sporazume iz Osla v letu 1993. Bil je dolgoletni arhitekt pogajanj, katerih cilj je bilo končanje izraelsko-palestinskega konflikta. Sodeloval je na propadlem vrhu v Camp Davidu julija 2000 in pogovorih v Washingtonu septembra 2010, ki so se ustavila zaradi gradenj izraelskih naselbin. Bil je tudi glavni pogajalec v letu 2014, ko je ameriški predsednik Barack Obama skušal znova zagnati mirovni proces, poroča AFP.

Leta 2003 je bil imenovan za vodjo pogajalcev PLO. S položaja je kratko odstopil leta 2011 zaradi "odgovornosti za krajo dokumentov iz njegovega urada", ki jih je označil za ponarejene. Gre za t. i. palestinske papirje, okoli 1600 dokumentov o pogovorih z Izraelom med letoma 1999 in 2010, ki jih je objavila katarska televizija Al Džazira. Ti so pokazali, da so bili palestinski pogajalci, med njimi tudi Erekat, pripravljeni na pomembno popuščanje brez zagotovil Izraela pri tako pomembnih vprašanjih, kot so status vzhodnega Jeruzalema in usoda palestinskih beguncev. Objava v palestinski javnosti ni povzročila večjega razburjenja.

Rodil se je v Jeruzalemu leta 1955 in odraščal v senci izraelske zmage nad arabskimi sosedami v šestdnevni vojni leta 1967. Oče štirih otrok se je vse življenje boril za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. Dolgo si je prizadeval za uveljavitev rešitve dveh držav, Izraela in Palestine, ki pa je vse bolj ogrožena zaradi širjenja izraelskih naselbin, občasnega nasilja, zastoja v mirovnih pogajanjih in razdeljenosti Palestincev. Erekat je bil član palestinskega parlamenta od leta 1996 in blizu zgodovinskemu voditelju PLO Jaserju Arafatu. Postal je ključna osebnost palestinske politike.

Od leta 2015 je bil generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in torej njen drugi človek, ki je bolj verjel v pogajanja kot oboroženi boj. Uradno je bil glavni palestinski pogajalec. Ker so se pogajanja z Izraelom v zadnjih letih ustavila, še posebej v času ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je ostal odločen zagovornik palestinskih ciljev in član notranjega kroga Abasa. Bil je glavni sogovornik visokih predstavnikov iz tujine in viden palestinski glas na družbenih medijih. Bil je tudi eden najglasnejših kritikov politike Izraela, ki ne vrača trupel Palestincev, ubitih med napadi na Izraelce, še posebej po tistem, ko je bil njegov nečak junija ubit na nadzorni točki na Zahodnem bregu.

Erekat je bil nekoč tudi novinar neodvisnega dnevnika Al Kuds v vzhodnem Jeruzalemu, študij in magisterij političnih znanosti pa je končal na Univerzi v San Franciscu. Opravil je doktorat iz mirovnih študij na Univerzi v Bradfordu v Angliji. Med letoma 1979 in 1991 je predaval na Univerzi An Nadžah v Nablusu. Je avtor več deset knjig. Živel je v Jerihu, še navaja AFP.