Evropa v boju s covid-19: policijske ure, zaprti lokali, prepoved zborovanj ...

Ker se širjenje novega koronavirusa ne umirja, se države zatekajo k vrsti ukrepov, da bi preprečile zlome zdravstvenih sistemov, ki so na veliki preizkušnji tudi v najbolj bogatih in razvitih državah. Ukrepi so med seboj precej podobni - nanašajo se na omejevanje gibanja, stikov in na nošenje mask. 

Najvišje številke beleži Češka

Češka je trenutno najhuje prizadeta evropska država v pandemiji covida-19. V zadnjem dnevu so potrdili 11.984 novih okužb. Skupno so v državi z 10,7 milijona prebivalci potrdili 194.000 okužb, od tega je umrlo več kot 1600 ljudi.

Češke oblasti preventivno drastično zaostrujejo ukrepe. Jutri bo zaprtih večina trgovin in poslovalnic, izjema velja za trgovine z živili, drogerije in lekarne. Uvajajo tudi podobne omejitve gibanja, kot so jih imeli spomladi. Ljudje lahko gredo od doma le, če morajo v službo, k zdravniku ali po nakupih. Dovoljeni sicer ostajajo tudi sprehodi v parkih in naravi. Ukrepi bodo predvidoma v veljavi do 3. novembra.

Na Slovaškem pa so v zadnjem dnevu potrdili 2202 novi okužbi. Skupno se je v državi s 5,5 milijona prebivalci z novim koronavirusom okužilo 33.602 ljudi, umrlo je 98 ljudi.

Poljska vzpostavlja začasne bolnišnice

Razmere se ne umirjajo niti na Poljskem. Tam so v zadnjih 24 urah zabeležili 10.040 novih primerov okužbe s koronavirusom, kar je največ od začetka pandemije covida-19. Od torka je 130 bolnikov umrlo, s čimer se je skupno število žrtev covida-19 povzpelo na 2851. Skupno so sicer v državi doslej potrdili že več kot 200.000 okužb, je sporočilo poljsko ministrstvo za zdravje. V poljskih bolnišnicah je zaradi covida-19 skoraj 9500 ljudi. Od tega jih 757 potrebuje pomoč medicinskega ventilatorja.

Poljska poskuša širjenje okužb omejiti s številnimi ukrepi, ki pa očitno še ne prijemljejo, kot si želijo oblasti. Poljska vlada zato za četrtek napoveduje nove ukrepe, je sporočil tiskovni predstavnik Piotr Mueller.

"Ne želimo znova uvesti popolnega zaprtja javnega življenja, kakršnega smo imeli spomladi, ampak bomo uvedli tiste omejitve, ki so nujne," je dejal Mueller.

Med drugim naj bi načrtovali zaprtje šol za učence višjih razredov osnovne šole, ki se bodo morali do nadaljnjega znova šolati na daljavo. Poleg tega raste zaskrbljenost zaradi vse večjega pritiska na zdravstveni sistem. Vlada zato namerava vzpostaviti začasne bolnišnice v vsaki od 16 poljskih regij. Vendar pa imajo tudi na Poljskem težave zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja.

V Avstriji se povečuje število hospitalizacij

V Avstriji so potrdili 1958 novih okužb z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, kar je nov dnevni rekord. Zaradi covida-19 pa je od torka umrlo 11 bolnikov. Največ novih okužb so potrdili v prestolnici - 514. Sledijo dežele Spodnja Avstrija s 341 novimi okužbami, Zgornja Avstrija s 328, Tirolska s 232, Solnograška s 197 in Štajerska s 174 novimi okužbami od torka.

Povečuje se tudi število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Skupno je v avstrijskih bolnišnicah 960 bolnikov s covidom-19. Na intenzivni negi sta od torka dva obolela več, skupaj 147. Največ - 60 - jih je na Dunaju.

V Lombardiji znova delujeta začasni bolnišnici

V italijanski deželi Lombardija sta ob naraščanju okužb z novim koronavirusom znova začeli delovati začasni bolnišnici v Bergamu in Milanu, ki so ju za oskrbo bolnikov s covidom-19 uporabljali že spomladi.

Poljski bolnišnici na sejmiščih v Milanu in Bergamu so postavili spomladi, ko je epidemija covida-19 Lombardijo močno prizadela. Vmes so ju zaprli, zdaj pa sta zaradi naraščanja okužb znova začeli delovati. Tako je zdravstveni sistem v Lombardiji pridobil dodatno 201 posteljo na intenzivni negi.

V deželi so v zadnjih 24 urah potrdili 4126 novih okužb s koronavirusom, od tega 1800 samo v Milanu. Pozitivnih je bilo 11 odstotkov testov. Milanski župan Giuseppe Sala je starejše od 65 let pozval, naj ostanejo doma.

Predsednik znanstvenega odbora, ki svetuje italijanski vladi, Agostino Miozzo pa je danes dejal, da se Italija ni dovolj pripravila na drugi val epidemije. "Nismo storili vsega, kar bi lahko. Zdaj ne smemo več izgubljati časa," je poudaril.

V Švici se je število okužb podvojilo

V Švici pa so v zadnjem dnevu potrdili 5583 novih okužb s koronavirusom, kar je največ v enem dnevu doslej. V primerjavi s podatki, sporočenimi v torek, se je število novih primerov skoraj podvojilo.

Švicarski minister za zdravje Alain Berset je ob tem dejal, da vlada preučuje vse možnosti za zajezitev novega koronavirusa, tudi uvedbo "mini karantene" ali policijske ure. Ena od možnosti je tudi zaprtje trgovin za dva tedna. Vendar pa je po njegovih besedah še prezgodaj za takšne odločitve. "Prihodnja dva tedna bosta ključna," je poudaril Berset. Švicarske oblasti so sicer določene ukrepe zaostrile že v začetku tega tedna.

Zaradi dolgov hrvaškim bolnišnicam ustavili dobavo zdravil

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 5428 testih potrdili 1424 okužb z novim koronavirusom, kar je najvišje dnevno število novookuženih do zdaj. Zaradi covida-19 je umrlo še enajst bolnikov. Do danes je bilo najvišje dnevno število novo okuženih 1131, ki je bilo zabeleženo 16. oktobra.

Rast števila okužb pa ni edina težava hrvaškega zdravstva. Vodilni distributerji zdravil na Hrvaškem so ustavili oskrbo več deset hrvaških bolnišnic zaradi dolgov, ki so dosegli 4,3 milijarde kun (573 milijonov evrov). Kot so pojasnili, ne bodo prodajali zdravil bolnišnicam, ki imajo dolgove, starejše od leta dni, če vlada ne bo do konca leta plačala vsaj polovice dolgov.

Distributerji zdravil so pojasnili, da ne morejo prenesti več kot tri milijarde kun dolgov, ker je potem ogroženo tudi njihovo poslovanje in zaupanje proizvajalcev zdravil, ki določajo cene zdravil. Poudarili so, da epidemija covida-19 ni razlog za kopičenje dolgov, ker so stroški za zdravljenje covida-19 ocenjeni na 300 milijonov kun (40 milijonov evrov), medtem ko so se dolgovi hrvaških bolnišnic v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečali za dve milijardi kun.

Približno 70 odstotkov hrvaških bolnišnic ima dolgove za zdravila, ki so starejši od leta dni, so izpostavili distributerji zdravil.

Iz hrvaških bolnišnic sporočajo, da zaenkrat ne čutijo pomanjkanja posameznih zdravil, ker imajo zaloge. Pričakujejo, da jim zdravil ne bo zmanjkalo, preden bodo vlada in distributerji dosegli dogovor. Medtem pa vlada poziva distributerje zdravil k potrpežljivosti zaradi težkega stanja državnih financ, ne da bi ponudila dolgoročno rešitev.

V BiH kar 922 novih okužb

V Bosni in Hercegovini so v minulih 24 urah ob 3000 testih zabeležili 922 novih okužb z novim koronavirusom. Od torka je zaradi covida-19 umrlo 14 ljudi, je danes objavilo ministrstvo za civilne zadeve BiH. Večino novih okužb so potrdili v Federaciji BiH, kjer so našteli 654 novih primerov.

Od izbruha epidemije v BiH so doslej zabeležili 36.315 okužb, Okrevalo je 25.779 ljudi, zaradi covida-19 je umrlo 1031 bolnikov. Doslej so opravili 283.297 testov.

V BiH se zvišuje število okuženih na 100.000 prebivalcev. V tednu med 11. in 18. oktobrom je bilo 107 okuženih na 100.000 prebivalcev, v tednu pred tem pa 67 okuženih na 100.000 prebivalcev. Epidemiologi opozarjajo, da je zaradi nadaljevanja širjenja okužb treba poostriti epidemiološke ukrepe.

V Republiki srbski in sarajevskem kantonu je od danes obvezna uporaba zaščitnih mask tudi na prostem. Kršiteljem grozijo kazni od 55 do 265 evrov.

Orban tarča kritik zaradi drugega vala

Medtem ko spomladanski prvi val pandemije Madžarske ni huje prizadel, je tokrat drugače, saj je na primer oktobra zaradi covida-19 tam umrlo že več ljudi kot prej v štirih mesecih skupaj. Podatki Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) z 19. oktobra kažejo, da je smrtnost zaradi koronavirusne bolezni na milijon prebivalcev v tednu dni tam tretja najvišja v Evropi, takoj za Češko in Romunijo.

Madžarski premier Viktor Orban je zato tarča kritik, saj se ob drugem valu pandemije covida-19 za razliko od večine drugih evropskih držav zaenkrat ni odločil uvesti strogih zajezitvenih ukrepov - z izjemo septembrskega zaprtja meja.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je poslabšanje razmer predvsem posledica vladne politike, ki je tokrat precej milejša kot ob prvem valu, ko so bile hitro razglašene izredne razmere in uvedeno zaprtje javnega življenja, pa tudi drugačnega odnosa prebivalstva. Drugi val namreč za razliko od prvega ni povzročil strahu pri ljudeh, zato so precej manj disciplinirani, kot so bili, ocenjuje rektor medicinske univerze v Budimpešti Bela Merkely.

Orbanovi kritiki poleg tega opozarjajo, da oblasti čez poletje ljudi niso dovolj ozavestile o nujnosti uporabe obraznih mask, izogibanja velikih druženj in potovanj v tujino. Celo sami člani vlade so tako npr. dopustovali na Hrvaškem, tiskovni predstavnik Orbanove stranke Fidesz pa se je z novim koronavirusom okužil na neki veliki zabavi. V torek je npr. pravosodna ministrica Judit Varga sporočila, da je okužena.

Orban je krivdo za začetek drugega vala pripisal tujcem - podobno kot marca, ko je okrivil iranske študente, ki so bili med prvimi okuženimi. 1. septembra so zato madžarske meje z določenimi izjemami zaprli in bolj ali manj onemogočili prihod tujih državljanov, a že po nekaj tednih so npr. več tisoč nemškim in španskim navijačem dovolili prihod na veliko nogometno tekmo Uefe v Budimpešti.

"Ljudje želijo, da Madžarska še naprej funkcionira, tako gospodarstvo kot življenja je treba zaščititi," je septembra izjavil Orban, potem ko je vlada na to temo izvedla "javno posvetovanje" med ljudmi. Madžarski BDP je sicer v drugem četrtletju letos padel za kar 13,6 odstotka. Opozicija opozarja, da Orban ravna, kakor ravna, zato, ker ve, da bi ga propad gospodarstva leta 2022 stal ponovne izvolitve.

Premier sicer vztraja, da so madžarske bolnišnice dobro pripravljene na morebitno povečanje obolelih s covidom-19. Kupili so okoli 16.000 ventilatorjev, zdravnikom pa ponudili kar podvojitev njihove plače. A zdravniki opozarjajo, da razmere niso tako rožnate. 

Nemčija dala na razpolago vojake

Medtem pa je Nemčija dala zvezi Nato na razpolago svoje vojake za pomoč drugim članicam zavezništva in partnerskim državam pri soočanju s pandemijo covida-19. Če bo potrebno, bo v načrtovani Natovi operaciji Zavezniška roka lahko pomagalo okoli 160 specialistov in drugih vojakov za podporo.

Pomoč bodo nudili v obliki medicinskega osebja, pa tudi specialistov iz enote za radiološko, jedrsko, kemično in biološko obrambo.

Aktivirali jih bodo, če bo v kateri od članic zaradi zelo velikega števila okužb s koronavirusom grozilo, da se bo sesul zdravstveni sistem in bo ta država zaprosila Nato za pomoč, zavezništvo pa bo tovrstno pomoč soglasno odobrilo.

Nemčija je sicer sosednjim državam ponudila tudi pomoč svojih bolnišnic pri soočanju s covidom-19. Roko pomoči je že sprejela Češka.