Na OŠ Polzela (lažno) pozitivnih 20 odstotkov testiranih. Beovićeva: To je igra številk

V javnosti so zakrožile informacije, da je bil na ponedeljkovem testiranju zaposlenih v Osnovni šoli (OŠ) Polzela, ki je potekalo v izvedbi Zdravstvenega doma (ZD) Žalec v prostorih tamkajšnje ljudske univerze, delež pozitivnih izrazito velik. Okužbo z novim koronavirusom naj bi s hitrimi antigenskimi testi namreč potrdili pri 16 zaposlenih, kar predstavlja skoraj 19 odstotkov vseh tam testiranih šolnikov.

Ker odstotek pozitivnih s tem bistveno odstopa od povprečja na ravni države, smo za dodatna pojasnila zaprosili polzelsko osnovno šolo, kjer so nam navedeno potrdili ter dodali, da je številka še celo višja. "Po izvedenem testiranju sem bila obveščena, da je 17 sodelavcev prejelo pozitivne rezultate testiranja," je povedala ravnateljica Bernarda Sopčič. "Naša institucija ima centralno šolo, podružnično šolo in enoto vrtca, zato se nas je za potrebe ponovnega vračanja učencev prvega triletja v šolo in odprtja vrtca testiranja udeležilo 84," je dodala.

Več domnevno pozitivnih zaposlenih je bilo naknadno napotenih še na testiranje s PCR-testom, ki pa naj bi pri vseh pokazalo negativen rezultat. Vsi 'pozitivni' naj bi bili sicer brez kakršnih koli simptomov, značilnih za okužbo z novim koronavirusom.

Upravičen dvom o zanesljivosti hitrih antigenskih testov oziroma testiranja?

Anonimni zaskrbljeni predstavnik javnosti, ki nas je v elektronskem sporočilu opozoril na dogajanje, se ob tem (upravičeno?) sprašuje, v kolikšni meri sploh gre zaupati hitrim antigenskim testom.

Kot smo poročali tudi na 24ur.com, so se njihova kakovost, zanesljivost in posledično smiselnost uporabe že večkrat znašle pod vprašajem. Tudi poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) o preizkusu testov, ki so ga opravili kmalu po začetku množičnega testiranja, namreč navaja le 81-odstotno občutljivost. Ta odstotek je še manjši pri osebah z asimptomatsko okužbo, pri katerih testi dosegajo zgolj 44-odstotno občutljivost. A na Ministrstvu za zdravje RS (MZ) so naše navedbe takrat zavrnili, češ da je "parcialno navajanje le posameznih vrednosti zavajajoče".

Podobno dogajanje, kot se zdaj odvija v Polzeli, pa se je nedavno odvilo tudi v Murski Soboti pri preventivnem množičnem testiranju zaposlenih na šolah s prilagojenim programom. Njihovi učenci bi se namreč morali s 5. januarjem vrniti v šole, a so zaposleni dan prej opravili teste in večina jih je bila 'mejnih'. Pozitivne so nato dodatno preverili še s PCR-testi, ki pa so okužbo potrdili pri 5,6 odstotka testiranih, torej pri neprimerno manj testiranih kot hitri antigenski testi.

"Dvom o zanesljivosti antigenskih testov je v tem primeru več kot očitno na mestu, obenem pa odpira vprašanja, koliko je morda v resnici pozitivnih med tistimi več tisoč zaposlenimi, katerih testi so pokazali, da so domnevno negativni, obenem pa sta lahko ob novih testiranjih in ponavljanju tovrstnih primerov oziroma napak resno ogrožena pedagoški proces ter varno vračanje otrok in zaposlenih v šole," je kritičen tudi bralec, ki nas je opozoril na dogajanje.

Polzelski šolniki 'prepuščeni samim sebi'? Doma čakajo na nadaljnja navodila

A zgodba se tukaj (še) ne zaključi. 'Zaskrbljena javnost' v sporočilu navaja, da naj bi bili zaposleni na OŠ Polzela ob tem prepuščeni samim sebi, saj niso dobili enotnih in jasnih navodil, ali se lahko vrnejo na delo ali ne. Nekateri zdravniki, h katerim so bili napoteni, naj bi se namreč sklicevali na sporne antigenske teste, drugi pa naj bi zagovarjali stališče, da je treba upoštevati naknadno izvedene PCR-teste, na podlagi katerih so testirani zdravi in se lahko vrnejo na delovno mesto.

Ravnateljica Sopčičeva to zavrača in pravi, da so njihovi zaposleni dobili jasna navodila in protokole, ki so jih prejeli od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ), imajo pa tudi interni protokol, kako ravnati pri testiranju in ob znanih izvidih. "Navodila so bila, da nas obvestijo (ravnateljico ali njeno pomočnico), ostanejo doma, ravnajo skladno z navodili, ki smo jih prejeli ob testiranju, in se naslednji dan povežejo z osebnim zdravnikom, ki jim bo dal potrebne umeritve in navodila tudi glede (ne)prisotnosti na delovnem mestu," poudarja. Na podlagi teh pa da se bodo skupaj dogovorili, kako bodo ravnali in postopali v naslednjih dneh. "Sodelavci imajo različne osebne zdravnike, ki so dali določena – tudi različna – navodila," pravi.

Delavci so trenutno tako doma in čakajo na navodila šole, ki bodo skladna s tistimi, ki jih bodo prejeli od osebnih zdravnikov oziroma Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Naj se zaposleni vrnejo v šolo? Beovićeva: V skladu s presojo zdravnika

Da pa stvari še zdaleč niso urejene (in usklajene) na državni ravni, kažejo besede vodje strokovne svetovalne skupine za covid-19 na MZ Bojane Beović.

Med osebnimi zdravniki je namreč veliko zmede in negotovosti, kako obravnavati te 'lažno' pozitivne – natančnih navodil ministrstva, vlade, NIJZ ali kakršne koli druge pristojne institucije nimajo, zaradi česar se odločajo različno. Na opozorilo novinarjev, da zdravstvo v tem smislu nima oziroma ni doslej prejelo prav nobenih enotnih napotkov, ali naj se takšni delavci vrnejo na delovno mesto, Beovićeva odgovarja, naj nadaljujejo z delom oziroma "v skladu z individualno presojo celotne situacije s strani zdravnika". Vodja svetovalne skupine tako žogico (pa tudi odgovornost, ki jo prinaša odločitev) spet podaja drugim.

In kaj pravi na samo (ne)zanesljivost hitrih antigenskih testov, ki se je znova pokazala na Polzeli? "Gre za nek nov način uporabe testa, ki ni namenjen diagnozi. Pri bolnih še vedno uporabljamo PCR-teste, v tem primeru pa gre za diagnostično uporabo. Lahko se zgodi, da bo posameznik lažno pozitiven – če testirate 1000 ljudi, boste našli 10 ali 20 takšnih, ki so lažno pozitivni. To je igra številk," je dejala na dopoldanski vladni novinarski konferenci.

Pozitiven rezultat hitrega testa je tako po njenih besedah najbolje preveriti še s PCR-testom. "Lahko da je tehnična napaka. Če gre za serijo pozitivnih rezultatov, je smiselno, da se test ponovi še s PCR-metodo," pravi. Kot še dodaja, pa negativen PCR-test nato pomeni, da je oseba v resnici negativna (če je seveda asimptomatska). Če bi testirali nekoga, ki je že bolan, a bi bil PCR-test negativen, pa bi okužbo kasneje dokazovali s simptomi.

Vsekakor pa je po njenem mnenju množično testiranje s HAT dobrodošlo in potrebno, čeprav se "preverja z manj zanesljivimi testi". "Sicer ta populacija ne bi bila testirana. S tem pa v resnici najdemo pozitivne in jih s tem informiramo, da se izolirajo in ne širijo virusa naprej."

Beovićeva sicer priznava, da je bila določena skepsa o tovrstni obliki preverjanja prisotna tudi v strokovnih krogih. "Oktobra, ko smo to načrtovali, smo imeli veliko debat s slovenskimi mikrobiologi. Za kaj gre? Za testiranje ljudi, ki bi šli v šole – lahko tudi okuženi. Ničesar ne bi vedeli o svoji okuženosti, tako pa vemo vsaj nekaj," sklene.

O nezanesljivosti HAT, s katerimi so testirali zaposlene na šoli, pa je spregovoril tudi strokovni vodja ZD Žalec Gregor Kralj. "Vemo, da so ti hitri testi namenjeni masovnemu testiranju in da je v primerjavi s PCR testi nekoliko nižja senzitivnost in specifičnost. Je pa res malo nenavadno to, da je ravno na Polzeli toliko primerov pozitivnih testiranih, pa se je potem izkazalo, da so na PCR negativni," je dejal ter dodal, da točnega podatka, koliko je teh negativnih, sicer nima.

Na vprašanje novinarke oddaje 24UR Staše Lozar, ali je krivda za to lahko na strani zdravstvenega doma, pa Kralj pravi, da je po njegovih podatkih samo testiranje potekalo strokovno, v skladu s protokolom testiranja in po navodilih proizvajalca. V žalskem zdravstvenem domu sicer uporabljajo teste kitajskega proizvajalca Shenzhen diagnostic, ki jim jih je zagotovila država, tej pa dobavilo podjetje Majbert Pharm.

Da bi se napake pojavile pri samem odvzemu, po mnenju strokovnega vodje, ni možno, saj bi potemtakem imeli že poprej več pozitivnih primerov. "Ker je v bistvu za vse potekalo enako, skoraj ne vidim te možnosti. Ker potem bi tudi ostali testirali bili v višjem deležu pozitivni." Kot priznava, pa tudi sam ne zna točno pojasniti, zakaj takšno odstopanje. "Sicer v navodilih proizvajalca piše, da so določene metodološke omejitve - da je v primerih, ko so prisotni drugi patogeni, test lahko lažno pozitiven. To bi lahko bila mogoče ena razlaga. Druge pa zaenkrat nimam," pa še pravi Kralj.