Na sedežnicah so lahko odslej zasedeni vsi sedeži

Sončno vreme, šolske počitnice za vzhodni del države in zasnežena smučišča so prava kombinacija za užitek na prostem. Potem ko so se 'odprle' občine, je še več ljubiteljev zimskih športov odločenih, da obišče slovenska smučišča, čeprav je za nakup vstopnice obvezno potrdilo o cepljenju ali prebolelem covidu-19 oziroma negativen test, ki ne sme biti starejši od enega tedna.

Sicer na smučiščih še vedno veljajo določeni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, med njimi so predvsem ukrepi glede prevoza z žičniškimi napravami. A od danes naprej bodo odprte sedežnice in vlečnice lahko prepeljale večje število oseb, in tudi hitreje. 

Zakaj? V veljavo je stopilo priporočilo, ki pravi, da so lahko vsi sedeži na sedežnicah in vlečnicah zasedeni, če se s tem strinjajo vse osebe. V takem primeru je sicer ustrezna priporočena trislojna kirurška maska. In čeprav se bodo s tem ukrepom zmanjšale čakalne vrste pred žičniškimi napravami, pa morajo zaposleni, če nekdo zahteva, da se na sedežnici pelje sam ali da je ob njem prost sedež, njegovo željo oziroma zahtevo upoštevati.

Glede te novosti je bilo danes nekaj zmede, saj odlok glede prevoznih sredstev teh izjem eksplicitno ne dovoljuje in je doslej veljalo, da je dovoljena zgolj 50-odstotna zasedenost. Nova izjema o zasednosti sedežnic pa je zapisana le v priporočilih NIJZ.

 A kot je razvidno iz današnjega odloka, velja, da je obratovanje žičniških naprav in njim pripadajočih smučarskih prog dovoljeno v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi testiranje na virus SARS-CoV-2 s testi HAG v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče. Tudi na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je Vlada RS v vseh odlokih, s katerimi ni izrecno prepovedala obratovanja žičniških narav, obratovanje le teh  dovolila ob upoštevanju priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ta je včeraj objavil nova priporočila, med drugim tudi spremembo, da so lahko na sedežnicah zasedeni vsi sedeži, če se vse osebe strinjajo in če nosijo trislojne zaščitne maske.

Sicer pa NIJZ za manjše zaprte kabinske žičnice priporoča, naj bo v kabini le en potnik, razen če osebe živijo v skupnem gospodinjstvu ali so tudi sicer v tesnih stikih. V zaprtih večjih žičniških napravah pa velja, da morajo osebe med seboj ohranjati varno distanco. Na NIJZ svetujejo, da so okna kabin ves čas odprta, vendar je s tem ukrepom treba seznaniti vse potnike.

Prepoved uporabe žičniških naprav ne velja za kategorizirane in profesionalne športnike, trenerje in drugo spremljevalno osebje za izvedbo tekem in treningov ter otroke v spremstvu staršev, do vključno 12. leta starosti.

Kdo ne potrebuje tedenskega testiranja? 

Novi odlok določa tudi izjeme in način dokazovanja za osebe, ki so prebolele covid-19, ali so bile cepljene. Negativni test ni potreben za osebe, ki upravljavcu naprav predložijo negativni rezultat testa PCR ali testa HAG, ki ni starejši od sedmih dni, ter otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. Predložitev negativnega rezultata testa tudi ni potrebna za kategorizirane in profesionalne športnike, trenerje in drugo spremljevalno osebje za izvedbo tekem in treningov. 

Negativni test tudi ni potreben za vse druge uporabnike, ki imajo dokazila o cepljenju zoper covid-19, s katerim oseba dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, oziroma AstraZeneca najmanj 21 dni, šteto od prejema prvega odmerka cepiva. 

Predložitev negativnega rezultata testa prav tako ni potrebna za uporabnike s potrdilom o pozitivnem rezultatu testa PCR ali testa HAG na SARS-CoV-2, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev. Enako velja tudi za osebje, ki je v stiku s potrošnikom oziroma uporabnikom žičniških naprav. 

Upoštevajo se potrdila o testiranju oziroma dokazila o cepljenju, ki so bila izdana v državah članicah Evropske unije oziroma državah članicah schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) prepoznata kot ustrezne.