Tistih, ki so preboleli covid-19, šest mesecev po bolezni ne bodo cepili

V Sloveniji so prve doze cepiva proti covidu-19 danes že prejeli tudi nekateri starostniki, ki ne živijo v DSO.  Prvi so za cepljenje na vrsti zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše občane ter zdravstveni delavci in sodelavci, nato starejši, predvsem nad 80 let, nato kronični bolniki. Pozneje se bodo lahko cepile druge nujne službe, nato pa še vsi ostali. Kot je napovedal Krek, bodo pri delitvi cepiva upoštevali obremenitev posameznih regij z okužbo.

Kakšen je načrt cepljenja? 

Premier Janez Janša in direktor NIJZ Milan Krek sta predstavila načrt cepljenja proti covidu-19 v prvem polletju. Ta predvideva, da bomo v prihodnjem mesecu tedensko prejeli okoli 17.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva, s katerim bodo prednostno cepljeni starejši od 80 in nato starejši od 70 let. Z drugim odmerkom bodo cepljeni tudi že cepljeni. 

Krek je pojasnil, da želijo s cepljenjem v prvi fazi zmanjšati število oseb s težkim potekom bolezni. Zato imajo prednost starejši in bolniki s kroničnimi boleznimi, kot je diabetes. Cepivo bo predvidoma prihajalo vsak ponedeljek, vsak zdravnik pa bo tako predvidoma vsak teden izbral novih deset pacientov za cepljenje. Kako bo zdravnik izbral deset pacientov, je odvisno od njega in okoliščin. Zdravniki poznajo svoje paciente, pojasnjuje Krek.

Kdaj bodo cepili uslužbence v kritični infrastrukturi še ne vedo, saj bo najprej ob takšni dobavi cepiva, še kar nekaj dela, da najprej cepijo vse starostnike. Kot pravi premier, se bo to težko zgodilo pred februarjem, takrat bodo predvidoma naredili načrt cepljenja v teh sektorjih. Kot je še pojasnil, bodo prednostno listo, katera mesta so bolj izpostavljena, naredili tudi znotraj kritične infrastrukture. 

Po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Kreka tistih, ki so preboleli covid-19, šest mesecev po bolezni ne bodo cepili, Janša pa je povedal, naj tisti, ki ne sodijo v nobeno od prednostnih skupin, vabila na cepljenje ne pričakujejo do pomladi. Ti bodo na vrsto prišli po vrstnem redu prijav vlog za prijavo interesa za cepljenje proti COVID-19 - na straneh eUprave. 

Po besedah Janše namreč načrt temelji na strategiji cepljenja, ki jo je vlada sprejela v začetku decembra in predvideva cepljenje po prednostnih skupinah.

Nimamo še zagotovljenih natančnih rokov dobave

Slovenija ima trenutno do konca leta zagotovljenih več kot dva milijona odmerkov cepiv, kar zadostuje za cepljenje 1,1 milijona ljudi, je še navedel premier.

Okoli 1,8 milijona odmerkov cepiva bo dobila od proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Najprej je namreč želela milijon odmerkov, dobila jih je okoli 900.000, v petek so skušali pridobiti še milijon dodatnih odmerkov, dobili pa so jih nekaj manj kot 900.000, je navedel Janša.

Država je naročila tudi 600.000 odmerkov cepiva podjetja Moderna, ki je še drugo v Evropi odobreno cepivo, a so pri tem po besedah Janše "moteči faktor" roki dobave. Nimamo namreč zagotovljenih natančnih rokov dobave razen tega, da bo cepivo dobavljeno do konca leta, je dejal.

Slovenija po besedah Janše kandira tudi za cepiva, ki do zdaj še niso bila odobrena v Evropi.

Dr. Mateja Logar iz UKC Ljubljana je v oddaji Svet povedala: "Starejši bodo imeli pri cepljenju prednost, če bosta imela dva podobne kronične bolezni, bo prej cepljen tisti, ki je starejši." 

V zadnjih mesecih podatki kažejo, da zaščita po preboleli bolezni traja več kot pol leta, je še dodala glede vladne odločitve, da tisti, ki so preboleli covid-19, ne bodo cepljeni še vsaj šest mesecev. 

'Cepiva so varna'

Cepljenje bodo pozorno spremljali, posebna skupina pri ministrstvu za zdravje pa bo preučila vsak morebitni neželeni učinek. Cepilnim centrom so sicer doslej razdelili 40.000 odmerkov cepiva, večino pa so že porabili, je pojasnil Krek. Ob tem je zatrdil, da so cepiva varna in podvržena številnim preizkusom in protokolom. Pri preizkušanju sledijo predkliničnim in klinčnim študijam in če so te uspešne, se cepivo da v oceno evropski agenciji za zdravila. Proizvajalci morajo agenciji dokazati varnost in kakovost cepiva, uporabljati pa se lahko začne šele takrat, ko dobi dovoljenje agencije.

Ukrepi glede cepljenja usklajeni na evropski ravni

Kot je poudaril predsednik vlade, so bili ukrepi glede cepljenja usklajeni na evropski ravni. "Slovenija se je pri dobavah posluževala skupnih evropskih naročil, strategija kot je bila sprejeta, se izvaja, in tudi načrt, ki ga bo predstavil direktor NIJZ Milan Krek, temelji na tej strategiji. Ko gre za prednostne skupine pri cepljenju, je strategija oblikovana na osnovi skupnih priporočil Evropske komisije, ki so bila oblikovana tudi ob našem sodelovanju." 

"Če bi se pojavljala vprašanja v smislu, zakaj smo naročili več cepiv, kot bi ga na število prebivalstva potrebovali, je eden od razlogov, da pri nekaterih cepivih, ki še niso odobrena, to pomeni, da niso niti golob na strehi in je dobro imeti rezerve, drugi faktor pa je, da ne vemo, koliko časa velja imunost pri cepljenju. Računa se na najmanj šest mesecev, torej lahko računamo na to, da bo potrebno jeseni ali konec leta, tiste, ki se cepijo v tem trenutku, cepiti še enkrat, če bomo želeli dokončno zaustaviti epidemijo, zato bo Slovenija tudi v prihodnje sodelovala pri naročilih in iskala tudi lastne možne dobave v kontaktih s proizvajalcih," je še povedal predsednik vlade in dodal, da je v tem trenutku to, da smo del evropskih naročil, za Slovenijo prednost, "ker smo v okviru teh dobav zagotovo prišli do večjih količin cepiv, kot bi sicer lahko, in tudi po bolj zmerni ceni, ker smo bili del večjih količin." "Nekateri pravijo, zakaj se nismo neposredno pogajali, kot Izrael. O izraelskih pogajanjih sem neposredno govoril s predsednikom izraelske vlade, a Slovenija ni Izrael, in mi imamo velike težave že s tem, da naročimo transportno letalo, s katerim bi lahko pripeljali medicinsko opremo ali cepivo iz kakšne države, pa nam Ustavno sodišče ustavi zakon, na podlagi katerega bi to lahko naredili," je zaključil. 

Strokovna skupina za obvladovanje epidemije covida-19 pri Koaliciji ustavnega loka (KUL), ki jo vodi Jože P. Damijan, je sicer kritična do vladnega načrta cepljenja. Predstavitev je prepozna, saj bi morali kadrovske in prostorske kapacitete načrtovati veliko prej, so po pogovoru članov skupine s kandidatom za mandatarja Karlom Erjavcem sporočili iz KUL.

Delovna skupina alternativne koalicije poziva k pripravi centralne evidence, "ne pa, da vsak zdravstveni dom razvija svojo aplikacijo". Menijo, da bi moral Nacionalni inštitut za javno zdravje izbrati najboljše prakse slovenskih zdravstvenih domov in jih nemudoma prenesti na vsa druga okolja.

Kot so po ponedeljkovem video srečanju Erjavca s člani strokovne skupine sporočili iz KUL, ob nujni intenzivnejši dinamiki dobave cepiva s cepljenji tudi ne bi smeli dodatno bremeniti osebnih zdravnikov, ampak nujno vzpostaviti večje cepilne centre, v katerih bo mogoče hitro cepiti večje število ljudi.

Spomnimo

Kot je konec prejšnjega tedna sporočil premier Janez Janša, ki začasno opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, je projekt cepljenja v celoti prevzel NIJZ. Ta sicer tudi opravlja vsa cepljenja in logistiko ter zagotavlja hladilniške kapacitete. Po ocenah pristojnih cepljenje po državi sicer poteka uspešno. Do vključno nedelje so v elektronskem registru cepljenja zabeležili 20.546 oseb, ki so bile cepljenje s prvim odmerkom Pfizerjevega cepiva.