Zmerljivke, poniževanja in grožnje s smrtjo: 'Pišejo mi, da bomo že še videli'

Epidemija bolezni covid-19 je sprožila ne le zdravstveno, ampak tudi gospodarsko in socialno krizo. Ta se na žalost odraža tudi tako, da se zdravniki in zdravniške institucije, ki so v ospredju boja proti covidu-19, spopadajo z zmerjanjem, blatenjem, poniževanjem in celo grožnjami, tudi s smrtjo. Da je to pravzaprav postal že njihov vsak dan, povedo.

Po ponedeljkovem posnetku maltretiranja vodje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka se je v sredo oglasil še direktor klinike Golnik Aleš Rozman, ki že dlje časa po elektronski pošti prejema grozilna sporočila. 

Za oddajo 24UR ZVEČER je povedal, da je na več 'mailing listah', tako kot številni drugi strokovnjaki in institucije. "Kot vidim, so to posamezniki ali organizacije, ki praktično dnevno pošiljajo sramotilna sporočila. Mislim, da bi se morala družba od tega ograditi, da bi vendarle morali poiskati te posameznike, ki iz anonimnih naslovov to pošiljajo, in jih ustaviti. Mislim, da si tega nihče od nas ne zasluži – niti mi, ki delamo z epidemijo, niti ostali. Tega nekako ne morem sprejemati," je dejal.

"Tudi jaz z nekaj naslovov tako rekoč vsak dan dobivam pošto, v kateri me res grdo zmerjajo in grozijo," je povedala tudi vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. "Pred nekaj dnevi se je pri meni doma oglasil tudi kriminalist, ki mi je prinesel grozilno pismo, napisano z roko, seveda povsem anonimno," je dodala. O vsebini teh sporočil pa: "Predvsem gre za zmerjanja in pisanja v smislu, da bomo že še videli." Ugotavlja, da so ljudje prenapeti, "mi pa tudi v svojem prizadevanju, da bi ljudi prepričali k pomoči pri obvladovanju virusa".

"Napaka je, da smo se kot družba na grožnje navadili in jih kolektivno ne obsojamo"

Verbalnega nasilja smo deležne tudi medijske hiše. Čeprav so kritike že vseskozi del novinarskega poklica, je čas epidemije vseeno specifičen. Sporočil z neprimerno vsebino je nekajkrat več, je povedal novinar in urednik portala 24ur.com Daniel Fazlić.

"Argumentacija je prešla v blatenje," opaža. Težavo vidi tudi znotraj ceha, saj so "določeni portali normalizirali osebne napade na novinarje ali druge". A če smo zadnja leta dobivali politično vodene napade, so ti zdaj začeli prihajati iz sfer teoretikov zarot. "Z obojimi pa je praktično nemogoče argumentirano debatirati," je pojasnil Fazlić.

Če kot novinar želiš pojasnilo, si izdajalec in sokrivec za število okužb, teoretiki zarot pa te praktično krivijo za genocid, in kot je Fazlić povzel vsebino enega od sporočil, "bo čas, da se tudi z nami dokončno obračuna". 

"Skozi epidemijo smo novinarji opozarjali in argumentirali teoretike zarot, saj smo se zavedali, da njihove ideje lahko hitro naletijo na plodna tla. Rezultat je sicer zadovoljiv, saj opažamo, da veliko teh teorij zarot hitro zamre oziroma ostane v rokah 'prepričane manjšine'. Drugi del tega rezultata pa je: zasebna pošta je polna groženj, napadov in tudi diskreditacij," je povedal sogovornik.

Kadar ocenimo, da so grožnje postale res nevarne, jih prijavimo tudi policiji. "Je pa napaka, da smo se kot družba na te grožnje navadili in jih kolektivno ne obsojamo. Verjetno je to posledica tega, da so postali takšne diskreditacije in napadi del političnega prostora," meni Fazlić in izpostavi, da bomo covid-19 uspešno premagali le, če bomo znanost in dejstva postavili pred občutke in osebna prepričanja.

Pisci groženj večinoma ljudje z duševnimi motnjami

"Pisne grožnje in pisma z neprimerno vsebino so do zdaj prejemali večinoma vodstveni politiki. Oni so tega bržčas navajeni, za zdravstvene delavce, ki so prepričani, da dobro delajo, pa to ni običajno in jih toliko bolj prizadene," ugotavlja priznani psiholog in zaslužni profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek. Dodal je, da ga ne preseneča, da je groženj in zmerjanj v današnjem času precej več, saj je veliko ljudi resnično in konkretno prizadetih. "Počutijo se nemočne, nadzor nad življenjem je precej zmanjšan, čutijo se ujete. Krivdo za svoje stanje pa pripišejo politikom in nekaterim strokovnjakom (deloma tudi upravičeno) in se s tem nekoliko razbremenijo, ventilirajo svoje nezadovoljstvo na bolj ali manj kulturen način," je povedal Umek.

Pisce groženj policija le redko izsledi, ker so večinoma anonimne. "Nekateri pisci so policiji poznani, ker grožnje večkrat pošiljajo, so pa to večinoma ljudje z duševnimi motnjami, in se policija s temi ne ukvarja," je pojasnil psiholog. Po njegovih besedah se veliko storilcev kasneje zaveda, da so neprimerno ravnali, in se za to pokesajo. "Če bi se vse grožnje jemalo resno, bi imela policija vsaj v današnjem času prekleto veliko dela. Menim, da večina groženj do policije ne pride, če pa jih naslovniki policiji predajo, jih policija zagotovo analizira," je še povedal.

Kako pa prepoznati resnost grožnje? "Obstajajo kriteriji za analizo groženj, predvsem pa moramo v analizi upoštevati kriterij konkretnosti – navajanje podrobnosti, poznavanje gibanja, družinski člani in podobno. S tem se ukvarjata psiholingvistika in sociolingvistika, strokovnjakov za ta področja pa na žalost nimamo," je pojasnil Umek.

Podobno kot Fazlić je tudi Umek izpostavil, da je "neprimerno komunikacijo zaslediti tudi med vodilnimi politiki, ki prav spodbujajo često še bolj neprimerne odzive". Razpravljanje v parlamentu je dober odraz kulture pri nas, meni in doda: "Tega bi se morali politiki in druge javne osebe zavedati in dati zgled."

Policija: Število groženj, ki so kaznivo dejanje, se povečuje

V katerih primerih se grožnjo obravnava kot kaznivo dejanje, Policija pojasnjuje: "Za obstoj kaznivega dejanja je pomembno, da je grožnja storilca resna in objektivno zmožna, da doseže ogroženost drugega, kar pa v ničemer ne izključuje obstoja direktnega naklepa pri storilcu takega kaznivega dejanja. Direktni naklep storilca se kaže v zavedanju oziroma zavesti, da grozi drugemu z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo in v hotenju, da tako resno grožnjo izreče in občutek ogroženosti doseže."

Policija po prijavi zbere obvestila od oseb, ki bi lahko o zadevi kaj vedele, izvede druge potrebne poizvedbe, zasliši storilca in zoper njega poda kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. "Žrtve so opozorjene na samozaščitno ravnanje, kar zajema različne varnostne ukrepe, za katere morajo poskrbeti," nam je pojasnila predstavnica Generalne policijske uprave (GPU) Maja Ciperle Adlešič. V primeru neposredne ogroženosti za življenje pa policija poskrbi za varnost žrtve na različne načine. "Vendar se taktike in metodike policijskega dela v tem delu ne more izdajati," je še povedala Ciperle Adlešičeva.

Na Policiji opažajo, da se "število teh kaznivih dejanj povečuje vzporedno z večanjem sovražnih in žaljivih vsebin na spletu, družbenih in drugih omrežjih ter je odvisno od aktualnega dnevno političnega dogajanja". Tako so letos od 1. januarja do 26. novembra obravnavali točno 2000 groženj, v istem obdobju lani 1848, v istem obdobju predlani pa 1800.

Večina grozilnih vsebin sicer ostane na ravni pisnih groženj, so še povedali na Policiji.