Napoved IJS: naslednji teden oranžna, v začetku septembra pa rdeča faza

Epidemija trenutno narašča, čeprav je v enakem obdobju lani upadala. Vse pomembnejšo vlogo ima naraščajoče lokalno okuževanje, ki je že prevladujoče. 

Če se ne bomo pravočasno dovolj precepili, bomo jeseni z lahkoto presegli drugi val epidemije v bolnišnicah. Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 odstotkov, pravijo na Institutu Jožefa Stefana (IJS).

Ocenjeni datumi izpolnjevanja kriterijev ECDC

14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 58. Glede na kriterije ECDC je Slovenija tako trenutno v zeleni fazi. Ob enakem trendu razvoja epidemije bi lahko v oranžno fazo prešli naslednji teden, kažejo podatki IJS. "Uporabili smo enake predpostavke kot v prognozi razvoja epidemije," so zapisali, a dodali, da so sicer negotovosti ocenjenih datumov velike.

Kot še kažejo napovedi, bi 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev v začetku septembra, bolj natančno 2. septembra, lahko segla do 200, kar pomeni, da bomo prešli v rdečo fazo. To število se bo do druge polovice septembra dvignilo do 500, kar pomeni, da bomo okoli 23. septembra v temno rdeči fazi. 

"Če bo R ostal tako visok, rasti epidemije ne bomo mogli zaustaviti niti s strogimi ukrepi"

Ocenjeno efektivno reprodukcijsko število je približno R_ef = 1,45, ocenjeno lokalno reprodukcijsko število pa je približno R_lok = 1,25. Pred enim letom je bilo število R_ef=0,86, število lokalnih okužb pa je bilo nižje od efektivnega reprodukcijskega števila. 

Reprodukcijsko število R je tako več kot 50 odstotkov večje, kot je bilo pred enim letom, kar je zaskrbljujoče, pravijo na IJS. Če se bo to razmerje ohranilo tudi v prihodnosti, eksponentne rasti epidemije v jeseni ne bo možno ustaviti niti s strogimi ukrepi, so še zapisali. 

Iz epidemioloških podatkov, ki jih tedensko objavlja NIJZ, je razvidno, da lokalno širjenje okužb narašča, kar pomeni, da bi epidemija naraščala tudi, če okužb ne bi uvažali iz tujine. Lokalno širjenje okužbe je postalo že prevladujoče.

Do zdaj se je okužila že dobra tretjina prebivalstva

V prvem valu se je okužil približno vsak stoti prebivalec (ocena: 12-krat toliko, kot je bilo potrjenih primerov v prvem valu). Na vrhuncu prvega vala je bil delež kužnih približno 0,2 odstotka prebivalstva, kar pomeni približno vsak 500. prebivalec.

V drugem in tretjem valu se je do zdaj okužila približno dobra tretjina prebivalstva (ocena: 4-krat oz. 3-krat toliko, kot je bilo potrjenih primerov v drugem oz. tretjem valu). Trenutno je delež kužnih približno 0,1 odstotka prebivalstva oz. približno vsak 1000. prebivalec.

Delež različice delta v populaciji je zdaj že skoraj 100-odstoten

Delež različice delta je naraščal in še narašča zaradi približno 50 odstotne večje kužnosti od različice alfa in zaradi uvoza iz držav z velikim deležem te različice virusa. 

Podatka NLZOH za 27. in 28. teden (delež delte 89,2 odstotka in 94,6 odstotka) vključujeta vzorce maturantov, ki so se v Španiji okužili z različico delta, in njihovih sekundarnih okužb ter verjetno precenjujeta delež te različice v populaciji, kjer se širijo okužbe, če so uspeli okužbe maturantov dovolj dobro zamejiti. Delež različice delta v populaciji je zdaj že skoraj 100-odstoten.

Velja opozoriti, da širitev virusa v populaciji na IJS opazujejo s približno enotedenskim zamikom, kar predstavlja dobo od okužbe do rezultata testa.