Po eni strani nas je na cedilu pustila AstraZeneca, po drugi strani smo preprosto naročili premalo Pfizerja. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji do konca leta naročenih za 6,9 milijona odmerkov cepiv. Za precepljenost več kot dovolj. A težava je, kako ta cepiva prihajajo.
AstraZeneca, na katero je z naročili stavila Slovenija, je v marcu, po besedah koordinatorja cepljenja Jelka Kacina, obljubljala dobrih 117 tisoč, dostavila pa precej manj.
Tukaj pa so količine cepiva, ki v Evropo prihajajo v naslednjem četrtletju. Bistvena odstopanja pri AstraZeneci in daleč največ doz Pfizerja. Težava pa je, koliko odmerkov Pfizerja smo naročili Slovenci. V drugem krogu nabave, kot je znano, namreč sploh nismo sodelovali.
"Kolikor mi je znano, večji del teh cepiv pade na tretji in četrti kvartal, nekaj manjšega pa na drugi. Po mojem vedenju torej prva opcijska ponudba ni prinašala nobene pomembne dodane vrednosti," je pred časom dejal zdravstveni minister Janez Poklukar. A danes je jasno, da bi naročilo prineslo dodano vrednost.
Iz dokumentov Evropske komisije, ki so jih pridobili novinarji Blumberga, namreč izhaja, da smo v Sloveniji za prvo polovico leta naročili zgolj 80 odstotkov pripadajočih doz Pfizerja. To pomeni, da bomo do poletja prikrajšani za skoraj 240 tisoč odmerkov cepiva. Oziroma, da bo z dvema odmerkoma cepljenih skoraj 120 tisoč najbolj ogroženih državljanov manj, kot bi jih lahko bilo.
Po izračunih komisije bo tako precepljenost v Sloveniji ob polletju zgolj 52-odstotna, torej bistveno nižja, kot jo je obljubljal Kacin. Ta je govoril o 70-odstotni precepljenosti.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.