Srečanje s Pahorjem bo potekalo v nedeljo, večjega dela opozicije ne bo

Po poročanju spletnega portala Siol naj bi strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi Mateja Logar, vladi lahko predlagala, da bi zaradi naglega širjenja epidemije in vse več bolnih v bolnišnicah od 1. do 12. aprila povsem zaprli državo. Strokovna skupina naj bi tako po ponovnem preverjanju podatkov o dogajanju pri nas in po Evropi formalno predlagala, kako ravnati v začetku aprila, ko bodo tudi velikonočni prazniki.

O tem smo povprašali Logarjevo. Na naše konkretno vprašanje, ali drži, da potekajo pogovori v to smer, je odgovorila: "Glede na slabšanje epidemiološke situacije potekajo pogovori o nadaljnjih ukrepih." O teh bodo govorili že na srečanju s Pahorjem. 

Pahor vabi na novo srečanje v nedeljo 

Predsednik republike Borut Pahor je predsednicama in predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, ministru za zdravje in strokovni svetovalni skupini ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19, danes poslal vabilo za vnovično srečanje to nedeljo na Brdu pri Kranju, so sporočili iz njegovega urada.   

Na srečanju naj bi obravnavali podrobnosti glede nadaljnjih ukrepov v luči vse slabše epidemiološke slike v državi. 

Na zadnjem srečanju 17. marca so se dogovorili, da naj bi se znova srečali aprila, če ne bi epidemiološka situacija zahtevala drugače. "V tem smislu je zaradi hitrega poslabševanja epidemioloških razmer in nujnosti ukrepanja vlada na seji, 24. marca sprejela predlog, da še pred nedeljo, 28. marca, ko naj bi na seji obravnavala predloge svetovalne skupine, skličem naš sestanek," je v vabilu zapisal Pahor. 

Poudaril je, da bo odgovornost za sprejete ukrepe nosila vlada. Dodal je, da imajo udeleženci srečanja priložnost, da na posvetu pred tem izmenjajo stališča o predlogih za ukrepanje in "pripomoremo oblikovati uspešno strategijo države v sklepnem soočenju z epidemijo covida-19". 

LMŠ: Potrebe po srečanjih na Brdu ne vidimo

V LMŠ menijo, da so takšni sestanki v normalnih razmerah dobrodošli. "Ne pa v razmerah, ko koalicija na sejah državnega zbora ob obravnavi protikoronskih paketov ne podpre skoraj nobenega predloga opozicije. Toliko o ponujeni roki sodelovanja. Sodelovanje se kaže z dejanji v državnem zboru in ne z golimi besedami na Brdu," so zapisali v odzivu.

Predsednik LMŠ, Marjan Šarec pa je na družbenih omrežjih zapisal: "100-odstotno nadomestilo odsotnosti z dela, sledenje stikom, izdajanje karantenskih odločb, kontrola na mejah, maske v zaprtih prostorih, razdalja...predvsem pa cepljenje. Hkrati pa takojšnja zamenjava koordinatorja cepljenja z nekom, ki razume svoje delo. Za to ne potrebujemo Brda." S tem pa namignil, da ga tudi na to srečanje ne bo. 

Fajonova smisla za prisotnost na srečanju ne vidi 

Predsednica socialnih demokratov Tanja Fajon je predsedniku Pahorju že poslala odgovor na omenjeno vabilo, v njem pa zapisala, da "ne vidi smisla za svojo prisotnost na sestanku", saj se "z njo se le ustvarja vtis, da legitimiram vladne neuspehe, njeno neučinkovitost in politično zlorabo epidemije, ne da bi na drugi strani vlada upoštevala predloge opozicije, stroke in javnosti". 

Zapisala je, da vlada ne upošteva predlogov stroke in opozicije, ampak želi s temi srečanji predvsem legitimirati svoje početje. 

"Razumem, da predlog za popolno zaprtje javnega življenja prihaja iz strokovne skupine in da ga zagovarjajo tudi vodilni epidemiologi," je zapisala Fajonova. Popolno in kratkotrajno zaprtje je stroka predlagala že jeseni, a ji vlada ni prisluhnila. 

Stališče predsednice SD je, da "mora imeti epidemiološka stroka glavno besedo pri upravljanju epidemije. Zato tudi danes razumem njihova stališča." A dodaja, da mora vlada uresničite več pogojev - pred njihovo uresničitvijo pa ne vidi smisla sodelovanja na omenjenem srečanju stroke in politike na Brdu pri Kranju. Ti pogoji so ukinitev policijske ure ter "preklic kaznovanja in represije zaradi omejitev državljanskih pravic", uveljavitev 100-odstotnega bolniškega nadomestila zaradi preventivne samoizolacije, sprememba strategije cepljenja, da do konca aprila precepimo starejše ter osebe s kroničnimi obolenji, vodilna vloga epidemiologov in njihovo večjo zastopanost v strokovni skupini, in gospodarska pomoč vsem dejavnostim, ki trpijo zaradi posledic dolgotrajnih omejitev. 

V SAB zahtevajo odgovore

Tudi predsednice SAB Alenke Bratušek na srečanje v nedeljo očitno ne bo. Da so dokazali, da so se v teh težkih časih pripravljeni pogovarjati za isto mizo, "ne glede na to, da te vlade in še manj politike SDS, ne podpiramo", a da sta za pogovor potrebni dve strani, so zapisali v pismu predsedniku Pahorju. Dodajajo, da so se prvih dveh srečanje udeležili, a so bili nad neodgovori strokovne skupine zelo razočarani. Vladna strokovna skupina po njihovih besedah niti ni odgovarjala na vprašanja, temveč so pripravili zgolj "zelo splošne odgovore, ki jih že poznamo". 

"Zakaj niso želeli ali smeli odgovoriti na naša vprašanja, ne vem, me pa skrbi, da imajo pripravljeno analizo,kaj je šlo v drugem valu narobe in je ne smejo pokazati. Še bolj me skrbi, da te analize vlada nima, kar pomeni, da gre v tretji val zopet nepripravljena," pravijo v SAB. Kjer jih je zanimalo predvsem, katerih predlogov strokovne skupine vlada ni upoštevala, katere je sprejela kljub nasprotovanju skupine ter katere ukrepe strokovna skupina ocenjuje za uspešne. 

Levica Pahorja pozvala, naj organizira posvet o predčasnih volitvah 

Pahorju se je za vabilo zahvalil tudi koordinator Levice Luka Mesec, a tudi tokrat ga na Brdo pri Kranju ne bo, saj ne morejo "pristati na to, da bi vladi, ki uničuje demokratične institucije države, dajali legitimnost z udeleževanjem na neformalnih srečanjih". Njihov prvi pogoj za prisotnost na tovrstnem srečanju je, da vlada začne spoštovati temelje demokratične ureditve, na čelu z ustavo, državnim zborom, sodno vejo oblasti, civilno družbo in mediji, so zapisali v pismu predsedniku Pahorju. 

Obenem pa opozorili, da je premier sočasno s svojo pobudo k dialogu na družbenih omrežjih delil članek s sporočilom, da je "presežna smrtnost v Sloveniji v veliki meri posledica škodljivih influencerjev in neodgovorne opozicije". "Jasno je, da nas na Brdo torej ne vabi zaradi dialoga, pač pa zato, da bi zvrnil odgovornost za lastne napake na opozicijo," pravijo v Levici. 

Pahorja pa so ob tem pozvali, naj organizira posvet o predčasnih volitvah, ki so po njihovih besedah "edini še preostali odgovor na nevzdržno stanje v državi". 

Bo srečanje potekalo javno? 

Premier Janez Janša je sicer predlagal, da bi srečanje potekalo javno."Glede na dogovor, sprejet na zadnjem srečanju stroke in parlamentarne politike, premier predsednika republike naproša, da čimprej skliče nadaljevalno srečanje, na katerem bo Ministrstvo za zdravje ob prisotnosti posvetovalne skupine predsednikom parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin predstavilo svoje predloge prej, preden bodo obravnavani na seji vlade," so sporočili z Janševega kabineta. 

O Janševem predlogu se bodo po besedah Pahorja posvetovali pred začetkom srečanja. 

Gre že za tretji posvet o epidemiji, ki ga je pripravil Pahor. Prvič so se predstavniki strank pri predsedniku republike sestali februarja, drugič pa marca. Na marčevskem srečanju so so se srečanja udeležili tudi predstavniki stroke. Srečanj se do sedaj nista udeležila predsednik LMŠ Marjan Šarec in koordinator Levice Luka Mesec.

Kaj stopi v veljavo jutri?

Kot je znano, je vlada ob slabšanju epidemiološke slike včeraj že spremenila nekatere omejitvene protikoronske ukrepe. Minister za zdravje Janez Poklukar, ki je sodeloval na današnji vladni novinarski konferenci, je povedal, da ukrepi stopijo v veljavo z jutrišnjim dnem, dopolnjena strategija cepljenja pa se bo uveljavila s 1. aprilom.

Policijska ura bo po novem krajša, veljala bo od 22. do 5. ure zjutraj. Po drugi strani pa se bodo tri regije obarvale rdeče: koroška, obalno-kraška in goriška. Prehajanje v in iz teh regij bo prepovedano.

Šole in trgovine ostajajo odprte. Za vstop v Slovenijo bo posameznik po novem potreboval negativni PCR-test. Spremembe bodo v veljavo vstopile dan po objavi v Uradnem listu.

Je pa vlada podaljšala veljavnost nekaterih odlokov in ukrepov. Do 2. aprila podaljšuje omejitve ponujanja in prodaje blaga in storitev potrošnikom, omejitve, ki veljajo na področju kulturnih in kinematografskih storitev, ter ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja novega koronavirusa. Še naprej bodo obvezne namestitve razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah, podaljšujejo se omejitve pri izvajanju športnih programov, ukrepi na področju šolstva in omejitve glede javnega potniškega prometa.

Za en teden se podaljšujejo in zamikajo ukrepi iz odloka o omejitvah in načinu izvajanja ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil ter odlok o omejitvi in načinu izvajanja preizkusov znanja o strokovni usposobljenosti za upravljanje energetskih naprav.

Poleg tega vlada s spremembami odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode uvaja omejitve števila oseb, ki kolektivno uresničujejo pravico do verske svobode na prostem, in sicer en udeleženec (ali več udeležencev, če gre za člane istega gospodinjstva) na 10 kvadratnih metrov.

Vlada je tudi podaljšala ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka do konca junija. Medtem ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ki velja do konca aprila, vlada za zdaj (še) ni podaljšala.