"V mesecu krize je vlada obljubljala povečanje plač oziroma dodatek zaradi koronavirusa. Medicinske sestre smo med tistimi delavci v prvi bojni liniji, zato se nam je zdelo logično, da smo upravičene do dodatka," v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo, pišejo medicinske sestre. Kot pravijo, prihajajo z različnih oddelkov in vse so zelo razočarane nad plačo, ki so jo prejele. "Čeprav je vlada obljubljala večjo plačo oziroma krizni dodatek, so se nam plače zmanjšale tudi do 200 evrov," trdijo.
Podobno se bere tudi zapis medicinske sestre Manuele Kapun, ki ga je delila na družbenem omrežju Facebook. "Resno razmišljam o tem, da bom 20 let delovnih izkušenj vrgla čez ramo, zapustila svoj poklic, ki ga imam zelo rada, za katerega sem se suvereno odločila pri rosnih 10," uvodoma piše Kapunova. Kot pravi, je v 20 letih dela spoznala krizo pri zaposlovanju ob vstopu v službo, krizo pri zaposlovanju doživlja sedaj, doživela in preživela je gospodarsko krizo. "Pridno sem delala in s tem kršila vsa možne zakone o delovnem razmerju, ki določajo počitek in število nadur. Po dvajsetih letih delovne dobe še vedno ne morem dokazati, kdaj delam prevelik obseg dela, ker za to nimam pravne podlage. Medicinske sestre smo izjemno potrpežljiva in vzdržljiva bitja. Še vedno uspemo zravnati hrbtenico kljub vsem bremenom in krivicam, ki smo jih doživele." A zadnji dogodek je – je kritična – sodu izbil dno. "Hvala za vaš trud, na nikogar ne bomo pozabili. Pa ste. Spoštovani gospod predsednik, ministrstva, delodajalci, pozabili ste na nas! Počutimo se kot drugorazredni državljani," poudarja. "Študentu pripada 150 evrov dodatka. Upokojencu. Na vse ste pomislili. Razen na nas ... Že spet. Ne vem več, ali sem žalostna, jezna, razočarana ali enostavno otopela.
Po končani krizi nas boste krvavo potrebovali. Potrebovali boste našo pripravljenost, da skupaj z vami spet kršimo vse možne zakone o delovnih razmerjih," še dodaja.
Vprašanje glede domnevnega nižanja plač in (ne)izplačevanja kriznega dodatka vsem zdravstvenim delavcem pa smo mediji na dopoldanski vladni novinarski konferenci naslovili tudi na zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja.
Ta je uvodoma dejal, da kar se tiče konkretnih medicinskih sester ne ve niti, iz katere zdravstvene ustanove so, na kakšnih mestih so delale, ali so bile izpostavljene okužbi, so bile morda na čakanju ali morda na mestih, kjer redno delo – na primer v določenih specialističnih ambulantah – ni potekalo in tako naprej. "Tukaj je tako lahko razlogov več in vedeti je treba, da so tisti, ki razporejajo in odločajo o tem, kdo je bil v nekem trenutku ali koliko časa izpostavljen večjemu tveganju okužbe, vodstva zdravstvenih zavodov," je razložil. In ta so po besedah ministra za zdravje prejela takšna navodila, da dodatke, ki jim pripadajo, ljudem razporedijo glede na izpostavljenost, povečane obremenitve in tako naprej.
Po drugi strani pa je treba vedeti – tako Gantar – da ministrstvo za zdravje o tem ne odloča, je pa dalo svojo obrazložitev ministrstvu za javno upravo glede samega dodatka v višini 65 odstotkov, ki "nedvomno pripada vsem tistim, ki so bili izpostavljeni povečanemu tveganju okužbe".
"Težko komentiram konkretne številke, je pa treba vedeti, da ne glede na to, kdo v zdravstvu – naj bo to zdravnik, medicinska sestra ali kakšen drug zdravstveni delavec – če je bil izpostavljen večjemu tveganju okužbe ali večji obremenitvi, mu dodatek pripada. Za to mora biti razporejen in za to bo dobil tudi ustrezno plačilo," zatrjuje minister. Kot še pravi, so od vodstev zdravstvenih zavodov z dopisom zdaj zahtevali, da jim sporočijo podatke o zaposlenih, ki so bili bodisi doma na čakanju, bodisi izpostavljeni okužbi, bodisi so opravljali kakšna druga dela. "In na podlagi tega jim bodo morali določiti višino obljubljenega prejetega dodatka. V to ne sme biti nobenega dvoma – kdor izpolnjuje te kriterije, ga bo dobil," poudarja Gantar.
"Treba pa je vedeti, da kdor je izpostavljen okužbi, mu nedvomno to pripada. Tisti, ki je pa bil morda doma, ni opravljal svojega dela – ne bi bilo pravično do tistega, ki je delal, če bi prejel enako nadomestilo oziroma dodatek v enaki meri. Ta je le namenjen nekim specifičnim razmeram," še zaključuje minister.
KOMENTARJI (134)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.