V domovih za starejše skupno okuženih 2325 stanovalcev

V sredo je bil delež pozitivnih testov 30,33-odstoten, ob 6806 testiranjih je bilo potrjenih 2064 novih okužb. Številke so tako nekoliko večje kot dan pred tem, ko je bilo potrjenih 2013 primerov okužbe z novim koronavirusom, delež pozitivnih testov pa je bil 29,55-odstoten. V sredo je zaradi covida-19 umrlo 45 ljudi, skupno število smrtnih žrtev se je s tem povzpelo na 964.

Podatki niso spodbudni, je na dopoldanski novinarski konferenci dejal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. "Večji delež okuženih morda nakazuje na to, da se je v zadnjih vikendih martinovalo več, kot smo upali." Dodal je, da zdravnike skrbi, kakšne bodo razmere čez nekaj dni. Največ okužb je še vedno v Pomurju, število okužb raste na Koroškem in v Podravju.

Bolj spodbudne so številke glede hospitalizacij. V bolnišnicah se zdravi 1238 bolnikov, kar je 42 manj kot dan prej. Manjše je tudi število bolnikov na intenzivnih oddelkih, kjer jih zdravijo 205. 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 950.

Skrbi pa predvsem dejstvo, da je virus vdrl v številne domove za ostarele in se tako hitro širi med najranljivejšo skupino. Podatkov o okužbah v domovih za sredo še ni, je pa Kacin sporočil, da je bilo v torek več novookuženih, kot so sporočili včeraj. Med stanovalci je bilo 36 več okužb, skupno torej kar 338. Med zaposlenimi pa je bilo sedem okuženih več, skupaj 66, je dejal vladni govorec.

Janša: Odpiranje šol prioriteta, a ob strogih ukrepih

Premier Janez Janša meni, da se je vlada za šolanje na daljavo v drugem valu epidemije odločila prepozno, saj so podatki kasneje pokazali, da je število okužb v vzgoji in izobraževanju še enkrat višje od povprečja v državi. Odpiranje šol in vrtcev bo zdaj prioriteta, a bo šolanje moralo potekati pod strogimi ukrepi, je dejal v pogovoru za TV Slovenija. "Če bomo to sposobni disciplinirano narediti, verjamem, da imamo lahko šole in vrtce odprte tudi, ko bo grozil tretji val (...) Sicer se bojim, da bomo odpirali in zapirali in da bo škoda velika," je poudaril.

Po sprejemu restriktivnih ukrepov je po Janševih besedah pred nami še nekaj težkih dni, ko naj bi se krivulja vendarle obrnila navzdol, potem pa še nekaj tednov, ko bo treba v čakanju do cepiva večino ukrepov še naprej upoštevati, da ne bomo iz drugega vala v teku prešli v tretjega.

Pandemska utrujenost prebivalcev je zanj razumljiva, saj smo se prvič znašli v takšni situaciji. "Je pa treba odkrito reči, da za večino prebivalstva ključen prispevek k temu, da epidemijo umirimo, predstavlja ležanje na kavču in gledanje televizije," je dejal.

Kakšna napaka pri pri komuniciranju morda izvira tudi iz pomanjkanja časa, je ocenil. Na očitke, da je epidemijo razglasil prek Twitterja, pa je dejal, da je pomembno ljudi čim prej obvestiti o neki odločitvi. "Ne vem, zakaj to koga tako moti," je dodal.

Stanje v domovih za starejše

Na popoldanski novinarski konferenci je Kacin opisal stanje glede okužb v domovih za starejše občane. Pregled stanja glede okužb v DSO-jih po njegovih besedah kaže, da se število okuženih tam povečuje - samo včeraj se je povečalo za 187. Skupno je v domovih po državi trenutno tako z novim koronavirusom okuženih 2325 stanovalcev domov. Število okužb pri tam zaposlenih pa se je v sredo povečalo za 72 – trenutno je aktivnih okužb med zaposlenimi v DSO-jih 874. "Tudi razpoloženje v domovih je vse slabše," je dodal Kacin.

V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih oziroma domovih pa imajo trenutno 127 okuženih varovancev oziroma uporabnikov, v sredo so potrdili eno novo okužbo. Med zaposlenimi pa so potrdili tri okužbe, aktivno okuženih je 88.

Največ novih okužb so v sredo zabeležili v Domu upokojencev Nova Gorica, trenutno je aktivno okuženih 86 stanovalcev in 28 zaposlenih. V domu starejših občanov v Beltincih so potrdili 91 okužb, v Ormožu 18 okužb in v Radovljici deset novih okužb, je še povedal Kacin.

Rozman: Najbolj natančen pokazatelj trenutnega stanja okužb je število hospitaliziranih

Najbolj natančen pokazatelj trenutnega stanja koronavirusnih okužb v populaciji in trendov sta število na novo hospitaliziranih in število bolnikov na intenzivnih oddelkih, pa je na vladni novinarski konferenci popoldne dejal direktor klinike Golnik Aleš Rozman. Pojasnil pa je, da je stanje v bolnišnicah odraz stanja okuženih izpred vsaj tedna dni.

Po besedah Rozmana, ki je tudi član svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, trenutno ni mogoče napovedovati razvoja dogodkov, saj se je pred dobrim tednom spremenil sistem testiranj in s testi PCR niso testirali vseh, pač pa so mlajše družinske člane okuženih pozivali, da ostanejo doma.

"Sprva smo spremljali matematične modele Inštituta za varovanje zdravja in Instituta Jožef Štefan, a se je kmalu pokazalo, da se v nasprotju s pričakovani krivulja ne obrača navzdol, pač pa ostaja na visokih vrednostih, sicer ne več eksponentnih. Tako da napovedi izpred tedna dni, ki so kazale nekaj optimizma, morda niso bile najbolj zanesljive. So pa seveda odvisne od vhodnih podatkov in ti zdaj niso povsem natančni," je pojasnil Rozman.

Pri tem ga žalosti, da imamo v Sloveniji po njegovih podatkih celo najvišjo smrtnost v zadnjih sedmih dneh na 100.000 prebivalcev v Evropi, pri čemer razlog za to vidi v visokem deležu okuženih prebivalcev. Vzrokov za to je več, o njih je stroka v preteklosti že veliko govorila, a dejstvo je, dodaja, da če bi ukrepe spoštoval vsak posameznik, bi se število okuženih, s tem pa tudi število umrlih, znižalo.

Ker se vsi z znaki bolezni ne gredo testirat in ker marsikdaj ne prijavljajo rezultatov pozitivnih hitrih testov, je po njegovih navedbah zato zdaj najbolj zanesljivo spremljati število na novo hospitaliziranih in število bolnikov na intenzivnih oddelkih.

"Kdor je namreč tako bolan, da se ne more izogniti bolnišnici, zdravja ne more simulirati in ostati doma. To je trenutno najbolj natančen pokazatelj tega, kakšno je stanje okužb v populaciji. Je pa res, da ti podatki zaostajajo za vsaj teden dni za tistim, kar smo doslej spremljali. Stanje v bolnišnicah je tako odraz stanja okuženih izpred vsaj tedna dni," je pojasnil Rozman.

Razmere v bolnišnici Golnik so se po njegovih besedah zdaj le nekoliko stabilizirale, tako da število novo sprejetih bolnikov ne narašča več eksponentno in imajo ta trenutek na voljo še nekaj postelj. To je odraz umirjanja razmer med prebivalci, kar pa po njegovem ne pomeni, da se epidemija zmanjšuje, pač pa število okuženih vsaj ne narašča več eksponentno.

Še vedno pa ga skrbi veliko število okuženih v domovih za starejše v njihovi bližini, od koder sprejemajo precej bolnikov. Veliko imajo tudi težav z okužbami med zaposlenimi, tako so v ponedeljek okužbo z novim koronavirusom potrdili pri precejšnjem delu zaposlenih na oddelku za interventno pulmologijo, zato odsotnost zaposlenih le s težavo kompenzirajo. Kljub temu Rozman zagotavlja, da bodo diagnostiko bolnikov s pljučnim rakom še vedno opravljali nemoteno.

"Precej naporov vlagamo v to, da pokrijemo vsa delovišča, zaposleni pa se izredno trudijo, da tudi z dodatnim nadurnim delom uspejo zagotoviti kakovostno oskrbo bolnikom. Upam, da nam bo uspelo stanje vzdrževati tako dolgo, da se razmere izboljšajo," je še dodal Rozman.

76 odstotkov hospitaliziranih odraslih v UKC Ljubljana imelo pridružene bolezni

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so med 1. oktobrom in 15. novembrom zdravili 698 odraslih bolnikov s covidom-19, ki so bili v povprečju stari 68 let. Na Infekcijski kliniki pa je bilo hospitaliziranih tudi 27 otrok, njihova povprečna starost je bila 6,9 leta.

Med odraslimi obolelimi  je bil najmlajši star 20 let, najstarejši 101 leto. Pridružene bolezni jih je imelo 76 odstotkov, pri čemer je šlo najpogosteje za endokrine, prehranske in presnovne bolezni ter bolezni obtočil.

Na enoti za intenzivno terapijo so zdravili 124 covidnih bolnikov. Najmlajši bolnik je bil star 34 let, najstarejši 86. Več kot 90 odstotkov jih je imelo pridružene bolezni.

Med otroki, ki so bili hospitalizirani na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je bil najstarejši star 17 let, najmlajši pa je bil novorojenček. 48 odstotkov jih je imelo pridružene bolezni.

Od začetka epidemije covida-19 so obravnavali tudi 34 porodnic in nosečnic pred porodom, ki so bile pozitivne na novi koronavirus, vsaj 16 jih je bilo že po preboleli okužbi. V ambulanti za patološko nosečnost, kjer so uredili tudi obravnavo nosečnic s covidom-19, pa so obravnavali 240 takšnih nosečnic.

Kot so pojasnili na spletni strani UKC Ljubljana, so v podatke vključeni le bolniki, ki so dejansko zboleli za covidom-19 in so jih zdravili na oddelkih za covidne bolnike. Niso pa vključeni bolniki, ki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi drugih bolezenskih stanj, in tisti, ki so potrebovali operativni poseg in so bili obenem tudi pozitivni na novi koronavirus, običajno pa so bili z malo simptomi ali brez njih.

Na Novomeškem rast covidnih okužb, a stanje ni kritično

V novomeški občini je po zadnjih podatkih z novim koronavirusom okuženih dobrih 450 prebivalcev, vendar po oceni tamkajšnjega štaba civilne zaščite stanje ni kritično. Dobro polovico okužb sicer prispevata dom starejših občanov s 171 okužbami med stanovalci in 42 med zaposlenimi ter Splošna bolnišnica (SB) Novo mesto s 33 okuženimi zaposlenimi.

Direktorica Doma starejših občanov Novo mesto Milena Dular je povedala, da število okuženih stanovalcev še vedno raste, okužena pa je že skoraj polovica stanovalcev.

Ob tem je spodbudno, da se v običajne prostore oziroma svoje sobe vračajo stanovalci iz rdeče cone. Takih je bilo v sredo sedem, prav tako se je na delo vrnilo sedem zaposlenih. Od okuženih stanovalcev so trije v bolnišnici, preostali, nastanjeni v rdeči coni, pa prebolevajo blažjo obliko covidne bolezni, je dodala.

Dularjeva je še napovedala, da se bo prihodnje dni oziroma v kratkem na delo vrnilo še več zaposlenih, iz rdeče v belo cono pa naj bi se prihodnji teden vrnilo od 30 do 40 stanovalcev tega doma.

Strokovni direktor novomeške bolnišnice Milivoj Piletič je navedel, da so imeli davi hospitaliziranih 96 covidnih bolnikov, kar je 13 manj kot v torek. Od tega jih je 15 na intenzivnem oddelku. V bolnišnici je doslej umrlo 54 bolnikov s covidom-19, na delo pa se je vrnilo nekaj več kot 70 okuženih zaposlenih oziroma tistih iz karantene.

Operativni vodja novomeškega štaba civilne zaščite Gregor Blažič je medijem povedal, da v tamkajšnjih velikih industrijskih podjetjih z več tisoč zaposlenimi proizvodnja poteka nemoteno. V podjetjih tudi niso zaznali večjih žarišč okužbe oziroma je okužb malo.

Ocenil je tudi, da v novomeških velikih in drugih podjetjih dosledno upoštevajo protikoronske zaščitne ukrepe in da v Mestni občini Novo mesto stanje zaradi covida-19 ni kritično.

Štab civilne zaščite usmerja tudi delo prostovoljcev, ki pomagajo v novomeškem domu starejših občanov. Prostovoljci, od katerih je večina zaposlenih, bodo dobili povrnjene potne stroške in nadomestilo za plače, je še dejal Blažič.

V Pomurju še vedno največ okužb, padca še ni zaznati

Pomurje s 14-dnevno pojavnostjo okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev ostaja krepko pred drugimi regijami. Kot ugotavljajo na soboški območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), padca okužb še ne zaznavajo. Število novih primerov vsak dan niha podobno kot drugod po državi in se v Pomurju giblje med 150 in 200.

Okužbe so potrjene pri vseh starostnih skupinah, tudi mladih, izjema so otroci. Precej velik delež okuženih pa prihaja iz Avstrije, bodisi da se testirajo tam ali pa v Sloveniji, je povedala epidemiologinja Teodora Petraš z območne enote NIJZ v Murski Soboti.

V sredo je bilo v Pomurju 174 pozitivnih testov na novi koronavirus; v Radencih so potrdili 27 okužb, v Murski Soboti 18, v Gornji Radgoni 17, v Lendavi 15. V domovih za starejše je bilo 25 novih okužb.

V domu Janka Škrabana v Beltincih se je v zadnjih dneh število okuženih povečalo. Od 71 stanovalcev je po sredinih podatkih okuženih 46, zaposlenih pa 12. Kot so sporočili iz doma, manjkajoči kader zapolnjujejo s pomočjo zdravstvenih delavcev okoliških zdravstvenih in zdravstvenovarstvenih ustanov.

V veliko pomoč so jim tudi prostovoljci Karitasa; vse, ki bi želeli pomagati, pa vabijo, da se jim pridružijo. Potrebujejo pomoč pri delitvi hrane, postiljanju in preoblačenju postelj, transportu materiala in odpadkov ter pri pomoči stanovalcem. Iščejo pa tudi tiste, ki bi lahko pomagali pri negi in so za to ustrezno usposobljeni.

V vseh enotah Doma starejših Rakičan je danes skupno 105 okuženih, od tega 80 stanovalcev in 25 zaposlenih, od slednjih so trije zaposleni v službi pomoči na domu. Stanje v enoti centra za starejše Murska Sobota se je umirilo. Edina okužena stanovalka je v bolnišnici, trije okuženi zaposleni so v izolaciji v domačem okolju. Od petka bo v tej enoti odprta tako imenovana bela cona, začeli pa bodo tudi na novo sprejemati varovance v skladu s protokoli, ki so jih pripravili na ministrstvu za zdravje, je sporočil direktor doma Zoran Hoblaj.

Prav tako se umirja stanje v njihovi enoti Elizabeta pri Svetem Juriju, po skupno 50 okuženih se je njihovo število zmanjšalo za 24, tako da je okuženih še 21 stanovalcev in pet zaposlenih. Kot pravi Hoblaj, se bodo razmere predvidoma umirile do konca meseca, takrat bi lahko delo začelo potekati po ustaljenih tirnicah, saj bo vzpostavljena bela cona.

V matični enoti v Rakičanu se okužbe širijo, vendar počasneje, kot je to bilo to v obeh enotah. "To nam tudi omogoča, da obvladujemo položaj ter tudi nadomeščamo izpad pri kadru z lastnim kadrom. Trenutno je v matični enoti okuženih 58 stanovalcev in 17 zaposlenih, trije so iz službe pomoči na domu," še pravi Hoblaj.

Virus se je pojavil tudi v Domu starejših Ljutomer, in to pri dveh osebah, ki sta prišli v dom. Iz previdnosti so ju izolirali v sivi coni od srede oziroma petka prejšnji teden, v sredo so ju začasno odpeljali v bolnišnico Topolšica. Vsi stanovalci so še zmeraj v beli coni in se dobro počutijo, izvajajo vse predvidene aktivnosti družabništva, socialne oskrbe in tudi telesnih aktivnosti, da je bivanje v domu kljub omejitvam čim prijetnejše, pojasnjujejo v domu.

Dobre novice pa prihajajo iz doma v Kuzmi, kjer so imeli skupno 69 okuženih stanovalcev in zaposlenih. Zdaj je okuženih le še 12 varovancev, razen dveh, ki uporabljata dodatni kisik, se drugi dobro počutijo. Od 25 zaposlenih, ki so bili okuženi, pa je pozitivna le še ena.

Na Severnem Primorskem zaradi okužb težke razmere v štirih domovih za starejše

Na Severnem Primorskem je zaradi okužb z novim koronavirusom trenutno najhuje v štirih domovih za starejše - Domu upokojencev Nova Gorica in njeni enoti v Podsabotinu, Domu upokojencev Gradišče nad Prvačino in domu starejših v Črnem vrhu nad Idrijo. Okužb trenutno nimajo v Domu starejših občanov v Ajdovščini in centru starejših Pristan v Vipavi.

V Domu upokojencev Nova Gorica, kjer v spomladanskem valu epidemije niso imeli okužb, je trenutno aktivno okuženih 86 stanovalcev in 28 zaposlenih. V njihovi enoti Podsabotin pa je 53 okuženih stanovalcev in šest zaposlenih, so danes sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za Severnoprimorsko.

Direktor novogoriškega doma Bojan Stante je za regijski štab CZ položaj opisal kot nadvse stresen - tako za oskrbovance kot tudi za zaposlene. V domu se zelo trudijo, da bi zajezili okužbe. Kot je še povedal Stante, je stanje v domu med starostniki, ki so okuženi in že dlje časa brez stika s svojci, zelo resno, vzdušje med njimi pa zaskrbljujoče.

V Domu upokojencev Gradišče nad Prvačino, kjer trenutno poteka tudi energijska obnova objekta in je tam zato gradbišče, je trenutno 26 okuženih stanovalcev in 16 zaposlenih. Direktor Silvano Gregorič je povedal, da je položaj resen, vendar še vedno obvladljiv.

V Domu starejših Bor v Črnem vrhu nad Idrijo je položaj zaradi številnih okužb med oskrbovanci in zaposlenimi zelo zahteven. Virus se je pri njih širil, čeprav so ob prvih okužbah deset stanovalcev premestili v rdečo cono izven doma.

V preostalih dveh domovih starejših v idrijski občini, v domu Idrija in domu Marof, so doslej zaznali le posamične okužbe, skupaj trenutno tri.

V Domu upokojencev Podbrdo enote Tolmin ni okuženih, v enoti Podbrdo pa so okuženi trije oskrbovanci. Položaj se umirja v posebni enoti Petrovo Brdo, kjer je bila v začetku tokratnega vala epidemije okužena večina stanovalcev in tudi številni zaposleni.

Okužb se uspešno branijo v Domu starejših občanov v Ajdovščini in Centru starejših Pristan v Vipavi. Tam so ukrepe, tudi glede obiskov, sprejemali že nekaj tednov prej kot na državni ravni. V obeh domovih so posamezne okužbe zaznali le pri zaposlenih, ki pa so bili že prej v samoizolaciji.

Srebrna nit vladi: Žal ne obvladujete stanja v domovih starejših

Predsednica Srebrne niti - Združenja za dostojno starost  Biserka Marolt Meden pa medtem v javnem pismu predstavnikom vlade opozarja na širjenje okužb med starejšimi ter stanje v domovih za ostarele. Bolnišnice so že skorajda polne bolnih ljudi, v prostorih intenzivnih terapij je vsak dan več tistih, ki potrebujejo intenzivno nego. V samem vrhu smo tudi po številu umrlih. Okužbe imamo že v več kot 90 odstotkih domov za starejše. Največ obolelih za covidom-19 umre v domovih, začenja javno pismo.

"Žalostno pa je predvsem dejstvo, da v domovih za starejše že več kot mesec dni velja prepoved obiskov sorodnikov in da o vplivu tega ukrepa na poslabšanje zdravja stanovalcev zaradi upada stikov in čustvenih odnosov s svojci ne govorimo. O poslabšanju zdravja stanovalcev nas namreč obveščajo sorodniki," pravi.

V Srebrni niti se tako pridružujejo predlogom dela stroke, ki napoveduje testiranja vseh zaposlenih in stanovalcev s tako imenovanimi hitrimi testi. Tovrstna testiranja bi se morala začeti takoj, izvajati pa redno na nekaj dni. Testirati bi se morali tudi sorodniki in prostovoljci, ki "naj pridejo na pomoč zdesetkanemu kadru v domovih, ki pregoreva". Predsednica združenja Marolt Medenova ob tem še navaja, da je Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni že septembra predlagal, da se osebje v domovih za starejše preventivno testira na okužbo enkrat na teden ali enkrat na dva tedna.

Srebrna nit prav tako že od prvega vala epidemije nenehno opozarja vse odgovorne, da bi morali narediti več, da bi zaustavili nepotrebne okužbe in umiranja, da bi bolj pomagali zaposlenim z dodatnimi kadri in seveda boljšim nagrajevanjem, pa vendar vlada tega še ni storila, še opozarja Marolt Medenova v pismu.

V Srebrni niti redno dobivajo pisma svojcev, ki opozarjajo, da starejši v nekaterih domovih svoj čas preživljajo v zaprtih sobah, s prepovedjo gibanja znotraj, kaj šele zunaj doma. Prav tako že več kot mesec dni nimajo stikov z zunanjim svetom, brez domačega glasu ali objema. Vodstva domov bi lahko po mnenju društva ob vsem upoštevanju varnostnih in zaščitnih ukrepov ter hitrih testov omogočila več stikov stanovalcev s pomočjo prostovoljcev ali sorodnikov.

"Vsekakor pa je vsem umirajočim treba omogočiti obiske sorodnikov in dostojno slovo od življenja brez nepotrebnih bolečin," poudarja predsednica Srebrne niti.

Prav tako v društvu zagovarjajo stališče, da bi lahko zdrave stanovalce preselili v hotele ali zdravilišča (kjer bi pri oskrbi pomagali obstoječi kadri iz teh ustanov), okuženi pa bi lahko ostali v domovih, kjer bi zanje še vedno dobro poskrbeli, ali pa bi jih prepeljali v bolnišnice, če bi se jim zdravstveno stanje poslabšalo.

Podgoršek pozval k izbiri hrane lokalnega izvora, predlaga pomoč prašičerejcem v višini 700.000 evrov

Med epidemijo se je v krizi znašlo tudi kmetijstvo. "Hrane je dovolj, panično nakupovanje ali ustvarjanje zalog ni potrebno," je na dopoldanski novinarski konferenci poudaril kmetijski minister Jože Podgoršek. A dodal, da so nekateri sektorji, ki občutijo težave pri prodaji svojih pridelkov – sektor prašičjereje, govedoreje, pridelovalci sadja in zelenjave ter vinski sektor. "Pridelki, živali ostajajo na kmetijskih gospodarstvih."

Pozval je vse deležnike v verigi preskrbe s hrano, da se odkupuje in tudi naprej potrošnikom prodaja slovenska hrana. Tudi potrošnike je ob tem pozval, naj izbirajo hrano lokalnega izvora.

Na jutrišnji dan sicer obeležujemo že 10. tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo letos potekal drugače. Kljub šolanju od doma bodo jutri šole poudarile pomen hrane lokalnega izvora, zajtrk pa bodo v šolah izpeljali takoj, ko bo to mogoče, je dejal minister.

V devetih letih tradicionalnega slovenskega zajtrka so v šolah skupno razdelili več kot 2,5 milijona tradicionalnih zajtrkov.

Minister Podgoršek je dodal še, da pripravljajo strategijo glede zavržkov hrane. Vladi pa predlaga tudi sprejetje odloka za pomoč sektorju prašičjereje, ki bo podlaga za izplačilo finančne pomoči za blažitev poslabšanja razmer v sektorju prašičjega mesa z namenom ohranitve ekonomske sposobnosti rejcev. Sektor je v celotni Evropi v težavah, tako zaradi covida-19 kot tudi zaradi afriške prašičje kuge, je poudaril kmetijski minister. Če bo odlok sprejet, bo pomoč izplačana še letos. Predlog sicer predvideva 700.000 evrov pomoči.

"Hvaležni smo zdravstvenim delavcem za vsakodnevni trud, ki ga vlagajo v naše zdravje. Jutri jim namenjamo drobno pozornost – razdelili bomo 42.000 jabolk med delavce v zdravstvu," je še dodal.