'Ni strahu, da bi okužbo prinesli od drugod, saj smo jo že sami raznesli po državi'

Kot je poudarila Bojana Beović, so v svetovalni skupini proti temu,  da se zapre zdravstvo za vse bolnike, ki so naročeni: "A zapreti je treba nekaj dejavnosti, da se pridobi nekaj kadra za zdravljenje covida-19. Treba je biti pozoren tudi na to, da je delo z bolniki varno in da se okužba ne vnaša v zdravstveni sistem."

Kdaj pa šolanje na daljavo in za katere otroke, kaj bi s tem pridobili?  

Šolska ministrica temu predlogu ni naklonjena in pravi, da ni razloga za spremembo režima. Beovićeva odgovarja, da je treba najprej pogledati, kakšen delež predstavljajo okužbe v šolah v primerjavi z vsemi novimi okužbami na dnevni ravni: "Če ta delež narašča, je treba ukrepati s spremembo režima pouka. Če  povečevanja sledijo trendom po državi, pa gre le za odraz stanja. Od te analize bo odvisno, ali bodo nekatere stopnje šolanja delno na daljavo. Če bi ugotovili, da je v šolah res problem, bi to lahko vplivalo na zmanjšanje epidemičnega vala."  

Meja znotraj Evrope naj ne bi več zapirali. Kot pojasnjuje Beovićeva, gre za predlog Evropske komisije, ki mu sledi tudi Slovenija: "Trenutno sicer druge države zapirajo meje v našo smer, zato trenutno nimamo težave s tem, da bi morali zapirati meje pred drugimi državami, da bi okužbo prinesli iz drugih držav, saj smo jo dodobra sami razširili po državi." 

Kot pravi, je kršenje odloka o zbiranju ljudi zelo slabo, vsi ljudje očitno ne razumejo, za kaj gre: "Take poroke, kot so jo prekinili celjski policisti, so žarišča okužb, pogosto dobivamo paciente, katerih okužbe izvirajo s takšnih zasebnih druženj."

Na vprašanje, kako komentira pomisleke, da bi se vlada lahko boja proti covidu- 19 lotila po Švedskem zgledu s priporočili, ne pa z uredbami in zakoni, ki so bolj restriktivni, je odgovorila, da švedskega modela že od začetka ni zagovarjala: "Tudi čas je pokazal, da so prišli do te faze z velikim številom žrtev, česar si ne želim. Stanje z ukrepi, samo z maskami, ki se jih ljudje sicer niso držali, je spominjalo na švedski model, ki pa nas je pripeljal do takšne rasti okužb in do rasti števila pacientov v bolnišnicah. Moramo se zavedati, da naše kapacitete zdravstva niso primerljive s švedskimi. Ne bomo mogli obravnavati večjega števila okuženih dovolj kakovostno. Treba je povedati tudi, da je dobršen del bolnikov, ki pridejo v bolnišnico s covidom, že hudo bolnih in potrebujejo res kakovostno obravnavo."  

Svetovna zdravstvena organizacija sicer predlaga uvajanje novih ukrepov v posameznih regijah, ne za celotno državo. Zakaj tega ne storimo v Sloveniji? Beovićeva pojasnjuje, da je Slovenija tako majhna, da je skupaj velika za pariško predmestje: "Če jo razdelimo na regije, dobimo zelo majhne enote. Bi pa bi bilo možno ukrepe uvesti v nekaterih regijah, večjih delih, ki formalno niso upravne enote, in v drugih ne. Je pa potem stvar razprave, če potem ne bi bila večja obremenitev na odprte lokale, fitnes centre in bi se okužba potem tam širila. Tudi v svetovalni skupini nismo složni, ali je smiselno ukrepe sprejeti za celo državo ali za regije. Na vsak način je pa treba povedati, da gre za začasne ukrepe. Ne predstavljamo si, da bi eliminirali bolezen iz države, želimo pa priti s čim manj žrtvami do točke, ko bo na voljo cepivo."