'Noben zdravstveni sistem takšnega bremena bolnikov ne vzdrži, kaj šele slovenski'

"Sem blizu upokojitvi, pa česa takšnega še nisem videl. Noben zdravstveni sistem takšnega bremena bolnikov ne vzdrži brez težav, kaj šele tako podhranjen, kot je slovenski," pravi direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Vojko Flis.

V tem trenutku se v drugi največji slovenski bolnišnici zdravi 32 bolnikov s covidom-19, a se razmere spreminjajo iz ure v uro. "To je 32 na tako imenovanem navadnem oddelku, čeprav tega izraza nimam rad, kajti ti ljudje so hudo bolni, vendar še ne potrebujejo umetnega predihavanja," razlaga Flis. Kot dodaja, pa imajo na tako imenovani 'intenzivi' šest bolnikov.

"Postelje, ki smo jih pripravili za bolnike s covidom-19, so praktično zasedene in treba bo širiti potencial. S tem smo že začeli, tu pa imamo velik problem. Ni toliko problem v posteljah, v opremi, te imamo v tem trenutku, lahko rečem, dovolj, problem je v usposobljenem medicinskem kadru," pa poudarja vodja intenzivnega oddelka Infekcijske klinike Matjaž Jereb.

Sploh osebje, ki skrbi za kritično bolne v intenzivnih enotah, ki so priključeni na zahtevne aparate, kot sta ventilator ali celo zunajtelesni krvni obtok.

Konkretni podatki – tako Jereb – namreč govorijo v prid temu,  da nihče ni varen pred covidom-19. "Nenazadnje je najmlajši bolnik na našem oddelku star 42 let, brez kakšnih resnih sočasnih bolezni."

Flis ob tem dodaja, da se pričakuje, da bo potrebnih še več mest za umetno predihavanje. "Najbrž bomo morali 'covid-intenzivo' preseliti v centralno intenzivno enoto kirurške klinike, ki je mnogo večja, vendar pa to pomeni tudi zaustavljanje nekaterih kirurških programov," svari.

Da bi pridobili postelje in kader, bodo bolnišnice po svoji strokovni presoji določene nenujne preglede in posege prestavile.

"Vendar seveda to v nedogled ne gre, poleg tega se je treba zavedati tudi tega, da imamo številne bolnike z 'necovid' boleznimi, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, ki potrebujejo nenazadnje zdravljenje na intenzivnih oddelkih," dodaja Jereb. Z njim se strinja tudi direktor mariborskega UKC, ki pravi, da je izjemno težko krmariti med tem bremenom, ki je težko za vse zaposlene – "poskrbeti za druge bolnike, ki so ravno tako ogroženi in pa seveda poskrbeti tudi za bolnike s covidom-19".

Poleg tega pa v bolnišnicah zbolevajo tudi zaposleni. V Mariboru jim je okužbe k sreči uspelo zamejiti, na Jesenicah pa imajo zaradi 31 okužb med zaposlenimi težave na dializnem oddelku in oddelku za radiologijo.

"Konkretno v ultrazvočni ambulanti. Žal od danes ultrazvoka tako za hospitalizirane paciente kot za vse nujne ambulantne ne moremo več zagotavljati," pravi Ana Jovanovič Kunstelj, strokovna direktorica Splošne bolnišnice (SB) Jesenice.

Na Jesenicah sicer zdravijo deset covid bolnikov, z razporeditvijo jih bodo lahko hospitalizirali še največ pet. Pomembno je, da vsaka bolnišnica zagotovi določeno kapaciteto, pravijo na ministrstvu za zdravje. "Če se bodo svari razvijale v smer, ki si je nihče od nas ne želi, je lahko tudi to, da bi se posamezne bolnišnice popolnoma organizirale kot covid bolnišnice," nakazuje Marija Magajne z Direktorata za zdravstveno varstvo MZ.

A zdravstveno osebje ne bo zmoglo samo – ne nazadnje je po ocenah strokovnjakov okužen vsak 150. Slovenec in krivuljo lahko obrnemo le skupaj.