"Ko sem 14. marca okoli 10. ure prišel na prvi sestanek svetovalne skupine dr. Beovićeve, je bilo v zraku čutiti zelo veliko negotovosti. Situacija v naši soseščini je postajala vse bolj kritična, naša skladišča zaščitne opreme so bila prazna, natančne ocene razpoložljivih intenzivnih postelj in respiratorjev nismo imeli," je uvodoma dejal član strokovne komisije Marko Noč. "Danes, 52 dni kasneje, tri dni nismo beležili bolnika, včeraj pa le štiri. Spopad s prvim valom epidemije, ki pa še ni končan, je bil nedvomno velik uspeh, ki nas uvršča ne le v evropski, ampak tudi v svetovni vrh."
'Naša največja zasedenost intenzivnih enot je bila le 35 odstotkov'
Pri spopadu z epidemijo smo po njegovih besedah v samem svetovnem vrhu: "Če se primerjamo z bolj razvitimi deželami, kot so Avstrija, Italija, Španija, Francija, Velika Britanija, Belgija, Švedska je bilo skupno število naših, žal umrlih bolnikov večkrat manjše. Tudi delež bolnikov, ki so umrli na intenzivnih enotah, hvala bogu ne presega 20 odstotkov, kar je primerljivo z najboljšimi priporočili v strokovni literaturi."
"Tak uspeh so slovenski 'intenzivci' dosegli zaradi svojega znanja in bogatih izkušenj. Nujen predpogoj pa je bil pravočasno obvladovanje epidemije, ki je preprečilo nekontroliran in neobvladljiv naval bolnikov, ki mu ne more biti kos še tako razvit zdravstveni sistem. Naša največja zasedenost intenzivnih enot je bila le 35 odstotkov. Samo spomnite se prizorov iz Italije, Španije, New Yorka. Hvala in bravo Slovenija," je dodal.
V mirnejši fazi se moramo sistematično pripravljati na verjetni drugi val
Danes smo v fazi, ko je prvi val epidemije postopno začel izzvenevati, meni Noč: "Torej, epidemije še ni konec, le prešli smo fazo izzvenevanja. Zato moramo še vedno natančno upoštevati vsa navodila vedenja, ki smo se jih naučili v preteklih tednih. Sicer bomo izgubili vse, kar smo v sedmih tednih prigarali."
"Prav pa je, da se že zdaj, v mirnejših dneh, stroka začne sistematično pripravljati na verjetni drugi val. Pri tem bomo seveda uporabili vse, kar smo se naučili do zdaj. Tako bo tudi na področju intenzivne medicine, kjer je eno naših glavnih orodij dihalni aparat ali kot ga imenujemo respirator ali ventilator."
Noč: Čas je, da stroka preseka gordijski vozel in slovenski javnosti nalije čistega vina
Pravi, da je bilo o respiratorjih v zadnjih dneh "veliko in preveč kavarniških pogovorov in objav, ki so sicer strokovno jasno situacijo zameglili, ustvarili navidezen razkol v stroki, polarizirali ljudi in žal po krivem diskreditirali nekatere posamezne strokovnjake." Zato je po njegovem čas, da stroka preseka ta gordijski vozel, prevzame iniciativo in slovenski javnosti nalije čistega vina s konkretnimi številkami in nadaljnjo strategijo.
"Trenutno imamo v državi več kot 430 strokovno ustreznih respiratorjev. Iz nabav posameznih bolnišnic in države pa si v prihodnjih tednih obetamo še dodatnih 140 respiratorjev. Na ta način pridemo do številke 570, kar krepko presega število razpoložljivih intenzivnih postelj in verjetno tudi ustreznih priključkov za kisik v bolnišnicah. Zato je včeraj vlada po nasvetu naše svetovalne skupine podjetju Geneplanet vrnila že 20 dobavljenih respiratorjev Siriusmed in prekinila pogodbo za dobavo nadaljnjih 110," pojasnjuje Noč.
'Brez strokovne in izkušene ekipe je intenzivna enota kot sodoben avto brez voznika'
Dodal je, da ima Slovenija, kar se tiče respiratorjev, tudi rezervni scenarij nabave do 300 respiratorjev na skupnem evropskem razpisu. "A ob navajanju teh številk se moramo zavedati, da je respirator, kljub temu, da je nepogrešljivi del sodobne medicine, le del celotne zgodbe. Za dobro delujočo intenzivno enoto namreč potrebujemo še dodatno opremo, kot so ustrezna postelja, monitor, infuzijske črpalke in tisto najpomembnejše, izobraženo zdravniško in sestrsko ekipo, ki mora biti na voljo sedem dni na teden in 24 ur na dan. Brez te ekipe, ki mora biti v primeru covid tudi ustrezno zaščitena, je intenzivna enota kot sodoben avto brez voznika."
"Žal je Slovenija po številu intenzivnih postelj na milijon prebivalcev na dnu evropske lestvice, kar je posledica nereševanja in nakopičenja problemov v preteklih 20 letih, na katere je sicer stroka vseskozi opozarjala," še pravi in dodaja: "Tu bo treba takoj in sistematično pristopiti k rešitvam, a v kratkem času do morebitnega drugega vala vsekakor ne bo mogoče postoriti vsega. Ključ do uspeha v morebitnem drugem valu je zato v tem, da pravočasno odkrijemo morebitno širjenje virusa in državo, po domače povedano, zaustavimo, kot smo jo ob prvem valu. Le na ta način naše intenzivne enote ne bodo 'pokleknile'."
"Tu bo znova ključno vaše sodelovanje, tako kot je bilo pri prvem valu, saj nas sicer ne bo rešilo niti 1000 najbolj sodobnih respiratorjev," še poziva.
'Razkorak v stroki je bil ustvarjen umetno in ne vem, v čigavem interesu'
Glede respiratorja Siriusmed znova poudarja, da ob dodatku "tistih znanih treh stvari postane strokovno sprejemljiv, sicer nižje na prioritetni lestvici". Kot pravi, je naročnik sledil mnenju. Respriratorji, ki so jih uporabili v celjski bolnišnici, so vse to imeli in pozitivno mnenje celjskih zdravnikov, ki so ga uporabljali, je po njegovem dokaz, da je stroka enotna, saj pritrjujejo mnenju strokovne komisije.
"S tem respiratorjem se v slovenskih bolnišnicah srečujemo prvič. Vseh karakteristik in pomanjkljivosti seveda ne poznamo, verjetno pa jih bomo lahko spoznali, kjer bo odločilen servis in pravočasna dobava rezervnih delov, kar sem prepričan, da je tudi vsebina pogodbe," pravi.
"Razkorak v stroki je bil ustvarjen umetno in ne vem, v čigavem interesu," je prepričan Noč.
Vzporednic z žilnimi opornicami ni želel povleči, saj da gre za povsem drugo področje. Obžaluje pa, da se je njegovo ime ponovno znašlo sredi take zgodbe. "Upam, da me slovenski narod ne bo pomnil po tem, da se vedno znajdem v aferah, ampak po dobrem zdravniškem in raziskovalnem delu."
Pritiske na Knaflja dojemal kot pritiske nase
Na vprašanje, ali so bili po njegovih informacijah od teh 13 respiratorjev, ki so jih ocenili kot ustrezne, v tistem trenutku na voljo kakšni boljši kot Siriusmed, odgovarja: "O tem, kaj je bilo od tistih 13 na voljo v tistem trenutku, absolutno ne vem."
Pojasnil je, da je UKC Ljubljana v tednu, preden je začela delati strokovna komisija, naročil 104 respiratorje in jih pričakujejo še 91.
Zanikal je, da bi bil deležen kakšnih pritiskov, je bil pa seznanjen s pritiski na Riharda Knaflja. "Z ozirom na to, da je to zdravnik našega oddelka, moj študent, moj doktorant, moj specializant in jaz sem ga povabil v to skupino, sem seveda pritisk na njega jemal kot pritisk name osebno in sem mu pri tem ves čas pomagal."
KOMENTARJI (774)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.