Štrukelj o novem sevu koronavirusa: Mutacij se ne bojmo preveč, so običajne

Novi sev koronavirusa se hitro širi, zaradi česar mnoge države uvajajo še strožje ukrepe, s katerimi skušajo omejiti širjenje okužb.

Dodatnemu zaostrovanju ukrepov ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih se ne bodo mogli izogniti predvsem milijoni Britancev – novo različico novega koronavirusa so nedavno namreč identificirali na jugu Anglije. Ostrejše omejitve tako že imajo v Angliji, na Škotskem in v Walesu, kjer velja prepoved druženja. Prav tako so številne države, kar se tiče potovanj, Veliko Britanijo uvrstile na rdeči seznam.

In kako to, da se novi sev koronavirusa tako hitro širi?

V roku nekaj mesecev je najnovejša mutacija od poprej praktično neobstoječe prešla do najbolj razširjene oblike virusa v nekaterih predelih Anglije. Britanski strokovnjaki in člani tamkajšnje vladne svetovalne skupine za covid-19 so mnenja, da se mutirana različica prenaša hitreje oziroma je precej bolj nalezljiva kot druge oblike.

Da se po do zdaj znanih podatkih novi sev hitreje širi, je na današnji vladni novinarski konferenci pojasnil tudi Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo.

A tudi tukaj je treba poudariti, da so raziskave še v zgodnji fazi, ogromno je negotovosti, seznam neodgovorjenih vprašanj pa še precej dolg. Virusi se sicer spreminjajo in mutirajo ves čas, pomembno pa je, da stroka ostaja osredotočena na te spremembe in 'vedenje', pravi James Gallagher, novinar britanskega BBC, ki pokriva področje zdravstva in znanosti.

Zakaj je ravno ta mutacija skrb vzbujajoča?

Pri novem koronavirusnem sevu so se združile oziroma nekako 'poklopile' tri lastnosti, ki pritegnejo pozornost: hitro nadomešča druge različice virusa, ima mutacije na delcih, ki so zelo verjetno izrazitega pomena, hkrati pa te spremembe vplivajo na povečano sposobnost, da okuži celice. Prav slednjo lastnost, torej večjo virulentnost (kar pomeni, da je virus bolj nalezljiv), so znanstveniki že potrdili v laboratorijih. In vse te tri komponente pripomorejo k temu, da se virus precej hitreje in razmeroma zelo enostavno širi.

A dejstvo je, da je novi koronavirus – kljub izjemnemu napredku znanosti v zadnjih mesecih – še vedno novost, neznanka, ki jo strokovnjaki šele razvozlavajo. Popolne gotovosti tako ni niti glede novega seva. Mutacije pa se lahko (pogosteje) pojavljajo že preprosto s tem, da so – če karikiramo – ob pravem času na pravem mestu.

Podobno se je zgodilo v Londonu, kjer je bilo javno življenje do nedavnega še precej sproščeno, v veljavi pa sta bila le dva omejevalna ukrepa. A ker se nova mutacija virusa tako hitro širi, so bile oblasti primorane ukrepe zaostrovati. "Sicer bodo potrebni laboratorijski testi, a vendar – ali na rezultate resnično želite čakati tedne ali mesece in za omejitev širjenja ukrepati šele na podlagi teh? Najverjetneje ne v teh okoliščinah," je opozoril profesor Nick Loman iz britanskega konzorcija za genomiko covida-19.

Koliko hitreje se novi sev širi?

Novi sev koronavirusa so prvič odkrili septembra. Novembra so ga potrdili že pri približno četrtini vseh okuženih v Londonu. Sredi decembra se je ta številka povzpela na dve tretjini.

Opaziti je tudi, da je mutirana različica prevladovala v določenih žariščih, kar so pokazali rezultati testiranja. O izrazito povečanem številu pozitivnih testov, pri katerih je bil potrjen mutirani sev, so tako na primer poročali iz laboratorija Milton Keynes Lighthouse.

Širjenje novega seva so pod drobnogled vzeli tudi matematiki, ki so v izračunih predvideli različne variacije širjenja in možne posledice ter dolgoročni vpliv. Kljub temu pa je – ne glede na vse projekcije – še vedno težko predvideti, kakšne (in katere točno) so posledice, ki jih prinaša sama narava virusa, in kako na njegovo širjenje vpliva obnašanje ljudi.

Številka, ki jo je pred dnevi omenjal britanski premier Boris Johnson, se giblje okoli 70 odstotkov – toliko bolj nalezljiv od do zdaj znanih bi lahko bil novi sev. To pa bi se posledično lahko kazalo tudi na številu R, ki kaže na to, ali se epidemija umirja ali zaostruje – v Veliki Britaniji se je število zvišalo za 0,4.

Da pri novem sevu kaže na 70 odstotkov večjo virulentnost, je v petek opozoril tudi Erik Volz iz londonskega Imperial Collegea. "Resnično je še prehitro karkoli trditi, a sodeč po tem, kar smo videli do zdaj, se širi zelo hitro – precej hitreje, kot so se kadarkoli širili prejšnji sevi. Pomembno je, da ga budno spremljamo," je dejal med predstavitvijo. "Glede tega, koliko bolj nalezljiv je, še ni nobenih zanesljivih spoznanj. Strokovnjaki, katerih znanstvena dela še niso javno objavljena, so mi sicer navajali oboje – številke, veliko višje in precej nižje od 70 odstotkov," je dodal.

Prav tako ostaja vprašanje, če in ali sploh je bolj nalezljiv. "Količina dokazov in javno dostopnih podatkov je strašansko nezadostna, da bi lahko oblikovali močna ali trdna stališča glede tega, ali se je virus resnično okrepil in se širi hitreje," pa je dejal profesor in virolog Jonathan Ball z univerze v Nottinghamu.

Kako daleč se je že razširil?

Strokovnjaki so mnenja, da se je nova različica koronavirusa verjetno najprej pojavila pri bolniku v Veliki Britaniji, ki je imel oslabljen imunski sistem, ali pa je bila na Otok uvožena iz države z nižjo sposobnostjo spremljanja mutacij virusa SARS-CoV-2.

Ta sev je mogoče zaslediti po celotni državi, z izjemno Severne Irske, njegova pojavnost pa je močno koncentrirana v Londonu ter v jugovzhodni in vzhodni Angliji. Drugod je nekoliko manj 'zastopan'.

Kot najverjetnejši epicenter novega seva zaenkrat tako ostaja Združeno kraljestvo. Tudi podatki podjetja Nextstrain, ki po vsem svetu spremlja genetske zapise virusnih vzorcev, kažejo, da primeri z Danske in Avstralije pravzaprav izvirajo iz Velike Britanije. O pojavu mutirane različice prav tako poročajo z Nizozemske, prve primere pa so potrdili tudi že v naši soseščini – v Italiji.

Podobna različica virusa, ki se je pojavila v Južni Afriki, ima sicer nekatere iste mutacije, vendar pa se zaenkrat zdi, da s to ni povezana.

Je to prvič ali so se takšne mutacije pojavile že kdaj prej?

Različica novega koronavirusa, ki so jo kot prvo potrdili v kitajskem mestu Vuhan, ni enaka sevom, ki jih najdemo v večini delov sveta. Februarja se je denimo v Evropi pojavila mutacija D614G, ki je postala globalno gledano prevladujoča različica virusa. Še en sev, poznan pod imenom A222V, se je po stari celini razširil ob koncu poletja, ko so se trume turistov zgrinjale na obale Španije.

Da mutacije predvsem virusov RNA niso nič posebnega in so bile pričakovane tudi pri novem koronavirusu, je na dopoldanski vladni novinarski konferenci izpostavil tudi profesor Štrukelj. Pri mutaciji gre lahko za spremembo ene ali več aminokislin, na primer na površini.

Kaj do zdaj vemo o novi mutaciji?

Začetna analiza novega seva, ki je bila nedavno objavljena, opredeljuje 17 potencialno pomembnih sprememb. Mutirana različica virusa se od prejšnjih razlikuje predvsem po beljakovinski koroni, ki obdaja sam virus in s katero se ta pritrdi na celico človeškega telesa – virus jo uporablja kot nekakšen ključ, ki odklene vrata do celice.

Ena od mutacij, imenovana N501Y, ima spremenjen tudi najpomembnejši del te 'konice' – znan kot 'domena, ki veže receptor'. Z njo se konica virusa prvič dotakne površine celice našega telesa. Ker se mutacije virusa pogosto dogajajo v smeri njegove krepitve, so tudi kakršne koli spremembe, ki mu olajšajo vstop v notranjost celice, s tem pa hitrejše in lažje širjenje, v prednosti. "In to je videti kot zelo pomembna prilagoditev," poudarja profesor Loman.

Podobna mutacija virusa, znana pod imenom H69/V70, ki ima odstranjen del te proteinske konice oziroma je spremenjena blizu mesta, ki virusu omogoča, da se pripne na celico, pa se je na primer pojavila tudi pri okuženih danskih minkih. "Prav zaradi prisotnosti te mutacije so se pristojni odločili, da vse odstranijo," je spomnil Štrukelj. V tem primeru se predpostavlja, da je do mutacije prišlo zaradi preskoka na človeka in nazaj. "Verjetnost, da je prišlo do teh mutacij s preskokom na druge nosilce, druge živalske vrste, je špekulacija, ki se ta trenutek močno raziskuje," je danes glede novega seva iz Velike Britanije še povedal Štrukelj.

Profesor Ravi Gupta z univerze v Cambridgeu pa v svojem delu nakazuje, da se je pri tej mutaciji v laboratorijskih poskusih kužnost celo podvojila. Raziskave sevov iz iste skupine kažejo tudi na to, da se organizem okuženega zaradi zmanjšanega delovanja protiteles v krvi z virusom precej manj učinkovito bori. "Hitro širjenje, to je tisto, kar skrbi vlado. Zaskrbljeni smo, večina znanstvenikov je zaskrbljenih," ob tem pravi Gupta.

Je okužba z novim sevom nevarnejša ali celo smrtonosnejša?

Zaenkrat ni dokazov, ki bi nakazovali na to, da je najnovejša mutacija novega koronavirusa – kljub hitrejšemu širjenju – tudi nevarnejša. Da ne povzroča težjega poteka bolezni ali večje smrtnosti, poudarja tudi Štrukelj.

Jo bo pa nedvomno treba natančno spremljati in podrobno raziskati. V obzir je treba vzeti tudi dejstvo, da bi že samo naraščanje števila okužb povzročalo dodaten pritisk na bolnišnice ter težave za že tako obremenjene zdravstvene sisteme.

Kako pa je s cepivi – bodo ta učinkovito delovala na novo različico virusa?

Strokovnjaki so si enotni, da skoraj zagotovo bodo, oziroma vsaj za zdaj. Vsa tri vodilna cepiva, ki jih te dni potrjujejo pristojne agencije za zdravila, so zasnovana tako, da v prvi vrsti sprožijo odziv imunskega sistema, 'uperjen' proti beljakovinskim konicam virusa, s katerimi se pritrdijo na celico. Cepivo imunski sistem nato 'natrenira' do te mere, da napade več različnih delov virusa – cepivo deluje torej navkljub dejstvu, da so pri nekaterih mutiranih sevih te konice 'zakrnele'.

"A če bomo virusu dovolili, da razvije še več mutacij, nas bo moralo začeti skrbeti," posvari Gupta. "Ta sev je namreč že naredil prvih nekaj korakov, da se učinkovito izogne cepivu. Virus je tako potencialno že na poti pobega pred zaščito," meni. To se navadno zgodi prav takrat, ko se virus spreminja – izogiba se polni učinkovitosti cepiva in se naprej širi med populacijo. Po prepričanju britanskih strokovnjakov pa bi to lahko bil najbolj zaskrbljujoč element nove mutirane različice.

Najnovejši 'mutant' je le zadnji v vrsti dokazov, ki potrjujejo, da se novi koronavirus še naprej izredno učinkovito prilagaja in dalje neomejeno širi. "Virus bo verjetno še naprej ustvarjal mutacije, ki se bodo lahko povsem enostavno izmuznile cepivom," je v petek dejal profesor David Robertson z univerze v Glasgowu. Po njegovih besedah nas bi to postavilo v podobno situacijo, kot jo imamo z gripo – ko morajo biti cepiva redno posodabljana oziroma vsako leto na novo prilagojena glede na sev, za katerega se predvideva, da bo krožil v večji meri.

Na srečo pa je cepiva, ki jih imamo, precej enostavno prilagoditi. Mutacija tako, razlaga Štrukelj, ne bo bistveno vplivala na učinkovitost obstoječih cepiv proti covidu-19.

Po dozdajšnjih izsledkih in vitro študij novi sev, kot pravi, ne vpliva na učinkovitost cepiv. "Ta mutacija sicer nekoliko spremeni površino, a minimalno, cepiva bodo učinkovita," je zatrdil. Testirali so za cepiva podjetij Moderna, Pfizer, AstraZeneca in Johnson & Johnson.

Ob tem je izpostavil prednosti cepiv, ki uporabljajo nove tehnologije, gre za RNK-cepivo. Ker znanstveniki poznajo mutacije virusa, lahko v enem dnevu v laboratoriju naredijo genski konstrukt, vgradijo mutacijo virusa in naredijo novo serijo cepiv. "Seveda mora biti tudi ta serija cepiva testirana glede varnosti in učinkovitosti, ampak postopek je bistveno hitrejši, kot bi bil pri konvencionalnih cepivih," je poudaril.

V kliničnih preiskavah je trenutno sicer 82 različnih cepiv. Približno polovica je po besedah Štruklja konvencionalnih, torej tistih, ki uporabijo oslabljen virus ali pa proteinsko osnovo virusa, približno polovica pa jih je na osnovi novih tehnologij.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je ravno danes odločala o odobritvi prvega cepiva proti covidu-19 v EU. Cepivo, ki sta ga izdelala ameriški Pfizer in nemški BioNTech, tako kot cepivo Moderne temelji ravno na tej novi tehnologiji.

WHO: Novi sev novega koronavirusa je mogoče nadzirati

Novi sev novega koronavirusa, ki so ga našli v Veliki Britaniji, se širi hitreje, a ga je mogoče zajeziti tako kot vse doslej znane seve, so danes izpostavili predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

"Razmere niso ušle izpod nadzora, a jih ne moremo prepustiti samim sebi," je dejal vodja WHO za izredne razmere Mike Ryan na novinarski konferenci. Države je pozval k uresničevanju preizkušenih zdravstvenih ukrepov.

Po podatkih WHO ljudje, ki se okužijo z novim sevom, povprečno okužijo 1,5 osebe. Reprodukcijska stopnja je bila pred tem v Veliki Britaniji 1,1, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Britanski znanstveniki še vedno skušajo ugotoviti, v kolikšni meri gre pripisati ta porast spremembam v virusu in koliko je povezan z vedenjskimi dejavniki med prebivalci, je povedala glavna znanstvenica WHO za covid-19 Maria Van Kerkhove. Izpostavila je še, da doslej ni bilo dokazov, da bi novi sev virusa povzročil bolj hudo ali bolj smrtonosno obliko covida-19.